Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

bejbi · Boginja Pridružen/-a: 28.01. 2009, 08:09 Prispevkov: 8129

MESEC ZDRAVEGA NASMEHA
1.3.2009-31.3.2009

Pedigree® za vas organizira brezplačen pregled zob in dlesni v "Mesecu zdravega nasmeha". Seznam veterinarskih ordinacij, v katerih lahko opravite brezplačen pregled zob in dlesni svojega ljubljenčka, poiščite na spletni strani www.pedigree.si

Znano je, da ima več kot 2/3 psov, starejših od treh let, težave z zobmi in dlesnimi.
Zato vas Pedigree v sodelovanju z veterinarskimi ordinacijami, ki sodelujejo v tej akciji, marca vabi na brezplačen pregled zob in dlesni.

Skupaj z vami in številnimi veterinarskimi ordinacijami, ki so se odzvale akciji „Mesec zdravega nasmeha“, bomo poskušali zmanjšati pogostost pojava parodontoze in s tem neposredno vplivati na odpravljanje drugih bolezni psov.

Kako do brezplačnega pregleda?

Od brezplačnega pregleda vas ločita le dva preprosta koraka:

1. na seznamu veterinarskih ordinacij preverite, katera je vam
najbližja ordinacija, v kateri lahko opravite brezplačni pregled;
2. pokličite v ordinacijo in se dogovorite za datum in čas
pregleda.*

Izkoristite priložnost in pripeljite svojega ljubljenčka na
brezplačni pregled ter se s strokovnjaki posvetujte tudi o
pravilni negi zob in dlesni.

*Datum in čas pregleda sta odvisna od posamezne ordinacije.

Več o tem na http://www.pedigree.si/mesec-zdravega-nasmeha.php

bejbi · Boginja Pridružen/-a: 28.01. 2009, 08:09 Prispevkov: 8129

PRIVAJANJE PSA NA DRUGE HIŠNE LJUBLJENČKE

Pripraviti psa, da bo sprejel nove živali v gospodinjstvo, ni vedno lahko. Vsi, ki poznate zgodbo o Noetu in njegovi barki, se zagotovo sprašujete, kako je njemu uspelo pripraviti živali do tega, da so skupaj preživele ne samo pet minut, ampak kar 40 dni in noči. Pes ima navadno svoje predstave o domu in ozemlju in navadno ni preveč pripravljen deliti stvari, ampak bi vsiljivca raje pregnal. Zato moramo spremeniti mišljenje psa in ga naučiti, da preganjanje mačke, legvana ali katere druge domače živali ni sprejemljivo. Za vas smo pripravili nekaj nasvetov, kako to storiti.

Najprej morate zagotoviti, da bosta varni obe živali sami z vami. Na začetku dajte novega ljubljenčka v kletko za prenašanje ali kak drug prostor, ki bo psu preprečil fizični stik z živaljo, hkrati pa omogočil, da se bosta živali videli, vohali in slišali. To je varen način, kako se živali lahko navadita druga na drugo, čeprav je tudi nekoliko stresen. Ko se živali navajata ena na drugo, je včasih dobro nositi rokavice, da vas katera od preplašenih živali ne bi opraskala.

Vsak pravilen odziv nagradite. Ko se živali nekoliko umirita, naklonite obema drobno nagrado, na primer grižljaj najljubše hrane. Ne pozabite psa pohvaliti tudi z besedami, kadar ne laja in se ne zaganja v novega ljubljenčka, ker bo tako pes spoznal, da vi sprejemate prihod nove živali in da enako pričakujete od njega. Postopek ponovite večkrat v enem tednu, dokler ne menite, da je pes že dovolj vajen prisotnosti novega hišnega ljubljenčka in ko se vam zdi, da je agresivnost izginila. Na tej točki ste pripravljeni za tretji korak.

Pri tretjem koraku privajanja psa na drugo žival boste potrebovali pomoč nekoga, ki bo prijel eno od živali. Pomočnik naj da psa na zelo kratek povodec in ga trdno drži. Ko bo vaš pomočnik popolnoma obvladal psa, odprite kletko z novim ljubljenčkom in ga previdno dvignite. Vaš pes se bo skoraj gotovo poskusil približati novi živali, zato je pomembno, da ga vaš asistent trdno drži. Pazite, da novega hišnega ljubljenčka ne zagrabi panika in vam ne zbeži iz rok. Počasi približajte živali bližje skupaj, da se v miru privajata na eden na drugega. Če boste ta korak ponovili večkrat v nekaj dneh, bosta živali po enem tednu že stara kolega.

Čeprav se živali najverjetneje ne bosta v trenutku navezali druga na drugo, pa bo brez dvoma prišlo do trenutkov in situacij, ki si jih boste želeli zapomniti za vedno. Zato imejte fotoaparat ali kamero vedno pri roki, baterije pa vedno napolnjene. Spontani posnetki, nastali med privajanjem dveh živali ene na drugo, so spomini, ki jih boste ohranili za vedno. Kaj je lepšega od gledanje fotografije vašega psa, na katerem jezdi legvan in ga podi okoli sobe? Ob tem lahko seveda dodate nedolžno laž, da ste ju tega naučili vi.

Na koncu se morate vseeno zavedati, da se – prav tako kot nekateri ljudje – tudi nekatere živali preprosto ne bodo razumele. Gotovo bodo prišli dnevi, ko se bosta pes in mačka nenehno preganjala ali ko bo legvan siten in bo psa čisto brez razloga mahnil z repom. Nekatere živali pač nikoli ne bodo živele v harmoniji, vendar lahko kljub temu s potrpežljivostjo in pametnim načrtovanjem zagotovite mir v hiši – vsaj večino časa. Ko gredo stvari narobe, se ne razburjajte in ločite živali, da se strasti malo ohladijo. Že po kratkem času bosta vaša ljubljenčka spet najboljša prijatelja. S temi preprostimi nasveti bo življenje v vašem domu gotovo bolj složno, vi pa boste lažje razumeli napore, s katerimi se je na svoji barki srečeval Noe.

bejbi · Boginja Pridružen/-a: 28.01. 2009, 08:09 Prispevkov: 8129

KAKO NAUČITI PSA PRINAŠANJA?

Prišel je čas, da se s psom nekoliko pozabavate. Stopite skozi vrata, spustite psa s povodca in vržete teniško žogico na drug konec dvorišča. Vaš pes pa stoji na mestu in vas gleda, kot da niste čisto pri sebi. Kaj je bilo narobe? Čas je za nekaj nasvetov o tem, kako naučiti psa prinašati.

»Prinesi« je preprost ukaz za mlade kužke, vendar se ga hitro naučijo tudi starejši psi. Ta preprosta igra se uporablja predvsem kot zabava z osnovnim namenom, da se med psom in skrbnikom ustvarjajo vezi. V bolj zapletenih oblikah se uporablja pri šolanju policijskih psov za učenje odkrivanja orožja in drog. Torej, kako psa naučiti te igre?

Eden izmed osnovnih načinov, kako psa naučiti, da bo ubogal ukaz »prinesi«, je uporaba dveh identičnih igrač. Izberite igrači, s katerima se pes rad igra. Na začetku imejte psa na povodcu, eno igračo skrijte pri sebi, drugo pa mu pokažite in jo vrzite, vendar ne predaleč. Spustite psa s povodca in recite »prinesi«. Pes se bo zapodil za igračo in jo najverjetneje pobral. Ko se kosmatinec z igračo začne vračati, mu pokažite skrito igračo.

Pes bo najverjetneje spustil igračo, ki jo nosi, saj ga bo nova bolj zanimala. Ko se to zgodi, počakajte, da se pes vrne k vam, nato ga dajte na povodec in vrzite novo igračo. Potem psa odpnite in mu ukažite »prinesi«. Ko pes lovi novo igračo, vi hitro poberite prvo igračo. Nato celoten postopek nekajkrat ponovite, vedno z istim ukazom. Če vašega psa igrače ne zanimajo dovolj, jih lahko namažete z nekoliko paštete ali pa mu za pravilno izvedeno vajo ponudite slasten priboljšek.

Drug možen način je prinašanje s spremljanjem. To izvedete tako, da igračo vržete, nato pa psa peljete do predmeta in počakate, da ga pobere. Ko pes najde in pobere igračo, ga primerno pohvalite in nagradite. V nadaljevanju te vaje prosite partnerja, da vodi psa do igrače in ga nato pripelje nazaj k vam skupaj s pobrano igračo. Psa zopet nagradite za pravilno izvedbo.

Poleg tega so tu še nekateri nasveti, ki jih je tudi dobro upoštevati. Eden bolj pomembnih je, da igrač ali drugih predmetov ne mečete predaleč. Če je met krajši, lahko pes vseskozi vidi predmet, kar zahteva manj koncentracije. Tudi za vas bo manj naporno, kajti lahko se zgodi, da pes ne bo takoj razumel vaje, zato boste morali sami pobirati vržene predmete. Poskrbite tudi, da za učenje uporabljate en predmet, ki ga po vaji pospravite. Če pustite psu, da se z njim ves čas igra, zanj ne bo več zanimiv in bo imel manj veselja s prinašanjem. Če mora pes čakati, da se lahko igra z igračo, ki mu je všeč, bo že sama igrača delovala kot nagrada.

Koristno je tudi, če psa za trenutek zadržite, preden ga izpustite, da se požene za igračo. V tem trenutku se bo pes povsem osredotočil na nalogo in želja po tem, da igračo prinese, se bo še povečala. Tako bo pes, ko ga boste izpustili, hitro skočil po vrženi predmet in ga brez obotavljanja pobral. Za metanje raje ne uporabljajte palic, ker lahko poškodujejo gobček vašega kosmatinca in lahko vsebujejo parazite ali strupe.

Ko boste obvladali te tehnike in nasvete, lahko vzamete frizbi, teniško žogico ali primerno igračo, se odpravite v park in preživite prijetno popoldne z vašim štirinožnim prijateljem.

bejbi · Boginja Pridružen/-a: 28.01. 2009, 08:09 Prispevkov: 8129

KAKO NAUČITI PSA UBOGANJA UKAZA "SEDI"?

Le redke stvari v življenju so lepše od opazovanja šolanega psa – in ukaz »sedi« je eden izmed osnovnih povelj. Tega ga lahko naučimo na več načinov. Prvi je z uporabo klikerja in temelji na metodi pozitivnega utrjevanja.

Učenje z uporabo te metode temelji na nagrajevanju pravilnega obnašanja živali. Pri učenju uporabimo zvočni signal (najpogosteje s klikerjem), ki psa opozori, da lahko pričakuje nagrado, saj vsakemu signalu neposredno sledi priboljšek. Učenje psa s pomočjo te metode ne zahteva veliko truda. Začnite tako, da psu enega za drugim ponudite nekaj priboljškov, ob tem pa mu dajete tudi zvočne signale.

Nato psa nenadoma prenehajte zasipati s posladki in počakajte, da svojo pozornost preusmeri na vas. Nato mu pokažite priboljšek in mu ga dajte, ob tem pa spustite zvočni signal. Nato mu pokažite nov posladek, vendar v višini vaših prsi, tako da bo moral pes dvigniti pogled, da ga bo lahko videl. Po nekaj minutah se bo vaš ljubljenček najverjetneje usedel, ker bo v tem položaju lažje opazoval priboljšek. Takoj, ko se to zgodi, spustite zvočni signal in nagradite psa. Lekcijo nekajkrat ponovite.

Čez nekaj časa boste opazili, da vaš pes sedi v pričakovanju signala in nagrade in to je pravi čas, da dodate glasovno povelje. Ko vidite, da se vaš pes namerava usesti, recite »sedi«. Postopoma se bo pes naučil, da povelje pride pred akcijo in bo na ta način spoznal pomen ukaza. Z nekaj vaje in potrpljenja se bo pes naučil usesti tudi, če ne bo videl nagrade.

Druga metoda, ki vključuje prisilo, je bolj tradicionalna, saj so jo za urjenje svojih psov uporabljali že naši dedje. Kužku dajte povelje »sedi«, ob tem pa mu zadnji del telesa potisnite k tlom. Pri nekaterih psih boste morali ob tem zadržati njihovo brado oziroma gobček, saj se bodo sicer ulegli. Cilj te vaje je naučiti psa, da ko rečete »sedi«, ni nobene druge možnosti, kot da sede. Sčasoma se bo psiček odzval tako, da se bo usedel sam, namesto da ga v ta položaj spravite vi.

Nekateri lastniki pri učenju uporabljajo zatezno ovratnico. Psa dajo na povodec, mu dajo povelje »sedi« in potisnejo njegov zadnji konec k tlom. Hkrati ovratnico zategnejo tako, da pes lahko sedi, ne more pa vstati. Če poskuša vstati, se zatezna ovratnica napne okoli pasjega vratu in povzroči skrajno nelagodje.

Tak način učenja ni priporočljiv, saj lahko kuža postane preplašen in živčen, poleg tega pa tudi agresiven, kadar se počuti ogroženega. S takim učenjem osnovnega povelja »sedi« otežimo tudi izvajanje drugih vaj na povodcu, saj se pes boji povodca, ki mu povzroča bolečine. Prav tako ta način ne vpliva pozitivno na odnos med skrbnikom in psom, saj pes začne povezovati gospodarja z bolečino in nelagodjem in ga lahko celo napade, če se takšno ravnanje nadaljuje.

Ne glede na to, kateri način izberete, je zelo pomembno, da ostanete konsistentni. Prav tako psa vedno pohvalite in nagradite za dobro obnašanje in pravilen odziv, ker to krepi vajin odnos in v psu še bolj vzpodbudi željo, da vas zadovolji. Z zmerno količino vaje in potrpežljivosti se boste lahko pohvalili s psom, ki je vzgojen in dobro treniran.

bejbi · Boginja Pridružen/-a: 28.01. 2009, 08:09 Prispevkov: 8129

RAZLIČNO ŠOLANJE ZA RAZLIČNE PASME

Vsi se zavedamo, da je za vsakega posameznika potrebna individualna obravnava. No, enako velja za pasji svet. Čistokrvne pasme so dolga leta šolali za posebne namene, in če pri šolanju te namene upoštevate, ste lahko prepričani, da bo ta žival za šolanje mnogo bolj dovzetna. Prav tako, kot ne bi dali bančnemu uslužbencu v v upravljanje bagra, ne smete od čistopasemskega psa zahtevati nečesa, kar bi jim njihova predhodna vzgoja onemogočala. Posledica takšne napake bi bili razočaran lastnik, prizadet pes in uničen odnos med njima.

Za kakšna posebna opravila naj potem šolamo naše ljubljenčke? V naslednjih nekaj odstavkih vam bomo predstavili nekaj različnih pasem in vam morda s tem dali nekaj idej o tem, kakšna znanja pri vašem ljubljenčku spodbujajte in kaj bi bilo od vašega ljubljenčka prezahtevno pričakovati. Upamo, da boste s pomočjo teh predlogov vašega ljubljenčka lahko šolali tako, da bosta oba, vi in vaš pes, zadovoljna. V predstavitvi se bomo najprej osredotočili na lovske pse.

Lovske pse so vzgajali z določenim namenom, ki se skozi stoletja skorajda ni spreminjal. Naloga lovskih psov je, da lovski plen prepodijo iz skrivališč in ga prinesejo lastniku po tem, ko ga ta upleni. Vendar obstajajo tudi med lovskimi pasmami različne skupine veščin in četudi so možne razne kombinacije spretnosti, te za psa niso vedno koristne. Lovski psi se delijo v tri glavne kategorije, vodne pse, ptičarje in sledilne pse. Vodni pes je na primer labradorec, ki so ga vzgajali predvsem za lovljenje vodnih ptic in prinašanje ulova v vodnem okolju.

Ptičarji so namenjeni predvsem lovu na suhem, mednje pa prištevamo pse, kot sta irski seter in nemški prepeličar. Tretja vrsta lovskih psov so sledilci, ki so zelo raznolika skupina. Odlikuje jih odločnost in odličen voh. Primerni so za lov na povodcu, nočni lov in lov na živali, ki lahko pri begu prepotujejo velike razdalje.

Naslednja skupina psov so hišni ljubljenčki. To so navadno manjši in zelo družabni psi. Primerni so za učenje običajnih pasjih trikov, na primer sedenje, oglašanje (lajanje na ukaz) in prinašanje majhnih predmetov. Te pse pogosto vidimo oblečene v oblekice ob posebnih priložnostih ali praznikih – in priznati moramo, da se navadno prav nič ne pritožujejo. Pasme v tej skupini so na primer pudli, čivave, pekinezi, pomeranci in podobni psi.

Nova skupina psov so delovni psi. Ti psi imajo željo po delu in tudi potrebno velikost in mišice, da ga opravijo. Vidimo jih lahko v policijskih in vojaških enotah po vsem svetu, na kmetijah pri delu z živino in celo v zasneženi tundri. Dobro so izurjeni za varovanje ljudi, nadziranje živine in vlečenje sani. Izurjeni so tudi za prepoznavanje drog in eksploziva ter za vodenje slepih ljudi. Ti psi opravijo svoje delo in želijo za to zasluženo spoštovanje. V tej skupini so pasme kot nemški ovčar, malamut, planšarski psi in psi podobne velikosti in vrste.

Upoštevati moramo seveda, da so nekateri psi opustili svoje poslanstvo, potem ko so zamenjali svoj življenski prostor. Na primer, le redki jazbečarji dejansko še lovijo jazbece, za kar so jih včasih urili. Večinoma so te živali sedaj hišni ljubljenčki. Ko se odločate, kako boste šolali psa, morate upoštevati njegovo pasmo in tudi, če je določena spretnost uporabna v okolju, v katerem živite.

Upamo, da vam bodo te preposte smernice pomagale pri odločitvi, kakšno vrsto šolanja izbrati za vašega psa, da bosta lahko skupaj uživala v čudovitih pustolovčinah, ki vaju čakajo.

bejbi · Boginja Pridružen/-a: 28.01. 2009, 08:09 Prispevkov: 8129

NAUČITE SVOJEGA PSA PLAVATI

Spremljanje vašega psa pri plavanju je lahko prijeten način, da se sprostite in zabavate skupaj s psom. Večina psov uživa v čofotanju v prijetno hladni vodi, ta način igre pa je lahko zabaven tudi za lastnike. Nekateri psi so že po naravi samozavestni plavalci, drugi pa potrebujejo nekoliko spodbude in pomoči.

Plavanje je odlična terapevtska aktivnost, pri kateri vaš pes uporablja skoraj vse mišice. Je odličen način, kako vašega kosmatinca ohraniti pri kondiciji, pa naj bo to za tekmovanja, izgubo teže, okrevanje po poškodbi ali samo vadbo. Plavanje je odlično tudi za to, da se vaš pes ohladi v vročih poletnih mesecih, z vodnimi igrami pa lahko dodatno utrdite odnos s svojim psom. Pomembno je, da naučite svojega psa plavati in varno vstopiti v vodo ter iztopiti iz nje.

Privajanje psa na vodo

Prvič, ko peljete psa na plavanje, ga počasi privajajte na vodo, da boste ustvarili trajno pozitivno povezavo. Veliko lastnikov naredi veliko napako in psa porine v vodo po načelu »plavaj ali potoni«. Psi, ki so rojeni plavalci, ne bodo imeli težav, drugi psi pa lahko na ta način dobijo strah pred vodo. Za pse brez repa velja, da ponavadi potrebujejo več časa, da se znajdejo v vodi. Rep namreč psom služi kot neke vrste krmilo.

Za začetek je najbolje, da psa navadite stati v vodi. Uporabite lahko otroški bazenček ali prvih nekaj metrov jezera ali morja, kjer je voda še plitva. Vodi se približajte tako, da psa vodite na kratki vrvici ali fleksi povodcu. Ko si kuža zmoči tačke, ga pohvalite in nagradite s slaščico ali njegovo najljubšo igračo. Če se vaš pes zaustavi in noče naprej, ga boste morda morali zvabiti v vodo postopoma in ga sproti nagraditi za vsak korak. Lahko ga tudi dvignete in nežno položite v vodo ter ga nato nagradite, če mirno sedi ali stoji v vodi. Če vaš pes ne kaže navdušenja, boste prvič lahko naredili le te začetne korake. Če pa bo pes takoj skočil v vodo in samostojno plaval, ga glasno spodbujajte in nagradite. Vseeno pa ne dovolite, da pes predolgo plava, ali da se preveč oddalji od vas že prvič, ko je v vodi. Pametno je, da nadzorujete okolje, v katerem se pes giba, da bo z njim lažje vzpostavil pozitivno povezavo.

Naslednji korak je, da psa opogumite, da gre v globoko vodo, kjer se z nogami ne dotika več tal. Pri tem nekateri psi potrebujejo pomoč ali vzpodbudo, saj je to je običajno najbolj zahteven korak. Pes mora ugotoviti, kako plavati in pri tem uporabljati tako sprednje kot zadnje tačke (res je, nekateri psi pozabijo, da imajo zadnje tačke in plavajo samo s prednjimi). Psi se navadno hitreje privadijo na jezera kot na bazene, saj v jezeru globina narašča postopoma, v bazenu pa je sprememba globine običajno nenadna.

Če vašega psa zelo motivirajo igrače, ga v vodo zvabite z njihovo pomočjo. Ko se pes cel zmoči, mu pustite, da igračo zagrabi in jo prinese iz vode. Sprva naj bodo plavalne razdalje kratke, saj psa ne želite preveč utruditi že takoj na začetku.

Če pes potrebuje pomoč pri vstopu v vodo, pojdite z njim ali pa stojte ob robu vode in mu dajajte napotke. Pes gre lahko v vodo ob vaši nogi, lahko pa greste korak pred njim in ga vzpobujajte, da vam sledi, pri tem vzvratno hodite v globjo vodo. Če pes noče stopiti v vodo, ga dvignite in počasi položite v vodo. Včasih boste morali psa voditi z glasnimi ukazi ali celo na povodcu. Poskušajte ostati pred psom, saj vas bo tako imel za cilj, h kateremu bo plaval. Pri tem bodite previdni, da pes ne bo poskušal skočiti na vas, saj vam lahko pusti neprijetno prasko. Za plavanje si vzemite čas, ker je za psa lahko naporno.

Če opazite, da psu zadnji del telesa tone, mu lahko stopite ob stran in ga z roko pod trebuhom podprete. Pazite, da s svojimi nogami ne ovirate psa pri plavanju in ga usmerite proti globlji vodi. Če imate psa na povodcu, bodite pozorni, da ga ne vlečete od strani, ker lahko vaš kuža izgubi ravnotežje v vodi. Povodec raje uporabite tako, da psa usmerjate naprej in mu pomagate zavijati, nato pa mu pustite čimveč svobode.

Nekateri psi močno brcajo in čofotajo, ko se prvič učijo plavanja, kar je povsem normalno. Vaš pes se bo kmalu naučil elegantno poganjati po vodi. Psa še naprej vzpodbujajte pri plavanju naravnost (zavijanje je težje in zahteva več spretnosti). Ko se pes privadi na vodo in ne čofota več tako močno, naj vam sledi ven iz vode. To naj bo nagrada za uspešno prvo plavanje. Plavanje je naporno, zato naj bodo prvi poskusi kratki in ne preveč zahtevni. Po plavanju lahko s psom posedite v vodi in ga pohvalite za odlično delo.

Kadar pes plava v bazenu in želi splezati ven ob robu bazena, ga preusmerite proti globlji vodi. Ko se privadi in zopet začne brcati, ga vodite do izhoda iz bazena. Psa poskušajte voditi po diagonalni poti preko bazena, da bo preplaval večjo razdaljo in se ne bo toliko ukvarjal z robovi bazena.

miska · Objavljeno: 06 Mar 2009 09:33 Naslov sporočila:

privajati na drugega hišnega ljubljenčka znam, kako pa ful ljubosumnega starega psa pripraviti na prihod bebe, pa ne vem Rolling Eyes

sploh, če so poleg še tri nagajive, ljubosumne in stalno pozornost rabeče mačke Rolling Eyes

maš tud kak nasvet za to?
_________________
V Zrnu peska videli cel Svet
in Nebo v Roži na poljani,
Večni čas imeti za hip ujet
in Neskončnost obdržati v dlani.
(William Blake, Slutnja nedolžnosti)

bejbi · Boginja Pridružen/-a: 28.01. 2009, 08:09 Prispevkov: 8129

Nekaj odgovorov dobiš na pasjem forumu, tukaj pa samo za vzorček predlogov. Mad

Dojenček in štirinožni prijatelj(čk)i

--------------------------------------------------------------------------------
Ne vem sicer kakšne pasme psa imaš oz. ali je tudi drugače kaj ljubosumen. Mi smo imeli psa, ko sem bila noseča, pa mi je ovohaval trebuh in čutil kako se otroček premika, kadar sem si vzela čas zanj in ga crkljala. Kasneje nismo imeli nobenih težav z uvajanjem novega člana. Smo mu pa takoj, ko smo prišli iz porodnišnice pokazali dojenčka. Sprejel ga je za svojega, še celo odganjal je mačka, kadar se je približal vozičku pa čeprav sta bila z mačkom prijatelja.

Glede dlak se nisem preveč obremenjevala sploh če je pes čist in zdrav. Res, da sem katero našla tudi na dojenčkovih oblačilih. Z oblačil sem najlaže odstranila dlake s krtačo (lepljivo).

Dojenček in štirinožni prijatelj(čk)i

--------------------------------------------------------------------------------
Lep pozdravček!

Tudi mi imamo doma psa in sicer Bordojsko dogo. Ko sem bila noseča, sploh proti koncu nosečnosti, sem se ful obremenjevala, kako bo šlo dojenček,pes,dlake,slina,...Nato je moj :src vzel literaturo v roke, pa pasji forum, pa knjige iz tujine smo naročal(skratka cela štala), kako najbolj pripraviti psa na prihod otroka. Šlo pa je nekako takole...Ko sva opremljala sobico je bil pes zraven, ko sem zlagala otroške cotke sem mu dala za povohat,...ze v nosečnosti sem ga pripravljala na ta način, da vse kar je bilo za dojenčka je lahko pogledal in ovohal. Ko pa sem rodila je moj prosil babico v porodni, če lahko vzame domov pleničko, v katero je bla Alina ovita takoj po porodu. Dal mu jo je in pes je spal dva dni z njo :x2 . Ko smo prišli prvi dan iz porodnišnice domov je moj :src držal Alino, jaz pa sem posvetila par minut izključno njemu, potlej pa je še smel povohat maliko. Nato pa je bil tak firbčen da joj...ampak vedno je lahko bil prisoten in vedno je lahko povohal vse kar ga je zanimalo. Pes se ne sme počutit zapostavljenega. No sedaj pa je naša malika stara šestnajst mesečev in sta najboljša prijatelja. Ares ji nosi igrače, zvečer če noče zaspat se Ares uleže zram njene postelje, kamor gre Alina, tja gre Ares, :+ ...ampak res pa je, da nista NIKOLI SAMA. Zame je pes in otrok odlična kombinacija.
V mojem primeru je lahko samo ena skrb in sicer kako bom moji maliki razložila, da njenega najboljšega prijatelja čez par let ne bo več :jok Že zdaj me to skrbi, ker sta tak močno povezana.

miska · Objavljeno: 06 Mar 2009 09:49 Naslov sporočila:

ma ja, saj ne bomo komplicirali, dlake so itak povsod, tako pač je pri naših zverinah. če se je pes navadil na mačkice (ko je bil mlajši, jih je vedno posvojil in umival - beri: slinil - in pazil, je bil prava mama), se bo tudi na bebo moral. bo pač še ena zadeva več po rokah, saj zdaj morajo mačke in pes tudi med sabo tekmovat, kdo se bo cartal Shocked

bom bolj na to morala pazit, da ne bo kaka mačka šla spat na bebo, tako kot gredo rade name Confused

_________________
V Zrnu peska videli cel Svet
in Nebo v Roži na poljani,
Večni čas imeti za hip ujet
in Neskončnost obdržati v dlani.
(William Blake, Slutnja nedolžnosti)

bejbi · Boginja Pridružen/-a: 28.01. 2009, 08:09 Prispevkov: 8129

PES SE POSKUŠA LE POGOVARJATI Z VAMI

Ali je res pomembno, da ima pes v resnici repertoar dvanajstih različnih tipov lajanja? Komu je mar, katerega izmed 40 različnih pomenov predstavlja vsak izmed teh tipov lajanja? Zakaj bi se morali ubadati s tem, ali ima bevskanje, ki mu sledi zavijanje in nato renčanje, nasproten pomen od godrnjanja in cviljenja.

Resnica pa je, da je neprekinjeno lajanje pravi pekel.
Sosedje se pritožujejo, kadar greste ven, spravi vas v zadrego, če psa pustite pred trgovino, požene strah v kosti prijateljev in občasnih obiskovalcev, pogosto pa se morate na vse kriplje truditi, da med telefonskim pogovorom slišite sami sebe.

Za psa pa je lajež seveda božji dar, ki mu omogoča, da to, kar čuti, natančno izrazi s spreminjanjem svojega tona. Psi lajajo zaradi različnih vzrokov. Pravzaprav edino takrat, ko za sporazumevanje ne uporabijo laježa, izkazujejo podložno vedenje.

Največja težava je v tem, da se lastnikom zdi prav, kadar pes laja, da bi ljudi odvrnil od vstopa na njihovo posestvo, saj gre za občasne vsiljivce, ki se podajo na vrtno pot. Vendar pa to lahko postane zelo moteče, če mimo posestva nenehno hodijo ljudje, pes pa laja na vse po vrsti.

Lastniki na žalost pogosto skušajo psa utišati s kričanjem nanj, vendar pa pasje sposobnosti sporazumevanja ne segajo tako daleč, da bi ti razumeli človeško govorico, zato pes čuti, kot da tudi lastniki lajajo, ter zato neustrašno nadaljuje ali pa se potrudi celo še bolj.

Drugi psi pa ugotovijo, da si z lajanjem pridobijo lastnikovo pozornost, pa čeprav je to le krik »Bodi tiho!«. Sčasoma se zdi, da pes dobi domišljijo in začne lajati v prazno, le da bi se lastnik odzval. Vendar pa je glavni razlog, da se psi naučijo čezmerno lajati na vsakega človeka, ki gre mimo njihovega ozemlja, ta, da gre večina teh ljudi spet stran. Pes se ne zaveda, da sploh niso hoteli vstopiti – sam čuti, da jih je uspešno pregnal.

Pri nekaterih lastnikih potreba psa po glasnem vedenju ni omejena le na čas, ko gredo ven. Nedvomno ste že prišli h kakemu prijatelju na klepet, njegov pes pa je pogovor preprečil z desetminutnim lajanjem takoj po vašem prihodu ali pa je med obiskom lajal celo ves čas. Pri poskusu zaustavitve oglušujočega napada lahko vaš prijatelj uporabi rokoborski prijem, mu poskuša dopovedati, naj bo tiho, ali pa celo spusti roko z namenom, da bi ga udaril. Seveda pa katerakoli izmed teh strategij psa še bolj spodbudi in nadaljuje z laježem takoj, ko ga lastnik spet pusti pri miru.

Veliko parov mora prav tako pazljivo preveriti, kje je njihov pes, preden se poljubijo ali objamejo. Če jih pes opazi, se njihovo izkazovanje ljubezni hitro konča zaradi očitno ljubosumnega psa, ki začne lajati na ves glas. Do enake vrste lajanja, s katero pes išče pozornost, lahko pride, kadar se lastnik pogovarja po telefonu, gleda televizijo ali pa je osredotočen na vožnjo avtomobila.
Če verjamete ali ne, je eden najpreprostejših načinov, s katerim psa naučite, da ne laja, prav ta, da ga naučite lajati na ukaz. Spoznali boste, da bo pes lajal zaradi vznemirjenja, če boste njegovo posodo s hrano držali visoko v zraku, morda pa boste za to potrebovali le priboljšek ali pa igračo.

Če psa varno privežete, to pri njem lahko prav tako poveča frustracijo ter ga spodbudi k oglašanju. Ko po krajšem prijaznem draženju pes le zalaja, ga pohvalite in ponovite ukaz »glas«. Če vajo ponavljate dovolj pogosto, bo pes ukaz »glas« povezal z lajanjem, tako da ga boste lahko pripravili do lajanja na ukaz. Smisel vaje je, da ga nato seznanite še z ukazom »tiho« ali »nehaj«, medtem ko pes še vedno laja, za priboljšek pa mu dajte igračo ali hrano. Če vajo ponavljate dovolj pogosto, bo pes ukaz povezal s prenehanjem lajanja ter z nagrado.

Nagrada je seveda najboljša spodbuda za vedenje, zato je pomembno, da psa pohvalite takoj, ko naredi pravo stvar. To pomeni, da ga je treba nagraditi takrat, ko neha lajati, ter tudi takrat, ko ne laja v situaciji, ki bi običajno sprožila lajež. Kadar vaš pes mirno leži ter vam pusti, da se brez njegovega nadlegovanja pogovarjate z obiskovalci, ali pa kadar sosedje pridejo domov in pes ne laja, ga lahko pohvalite in nagradite, saj ga bo to spodbudilo, da bo ostal miren tudi naslednjič.

bejbi · Boginja Pridružen/-a: 28.01. 2009, 08:09 Prispevkov: 8129

ŽIVLJENJSKA OBDOBJA PSOV

Upajmo, da se bo vaš psiček razvijal odlično in bo odrasel v zdravega psa. Med različnimi obdobji njegovega življenja pa je treba upoštevati nekatere nasvete.

Ko se psiček skoti, še ne zna hoditi. Vzgaja ga njegova mati, skupaj z drugimi psički iz istega legla. Čeprav še vedno ne sliši in ne vidi, pa je njegov čut za voh že popolnoma razvit. Zato lahko nagonsko najde seske svoje matere, iz katerih tudi močno sesa. V prvih treh tednih mu materino mleko nudi vse, kar potrebuje za življenje.

Prvi tedni

Z začetkom tretjega tedna se prebudijo psičkova čutila. Njegove oči in slušni kanali se odprejo, tako da lahko prvič naveže stik s svojimi bratci in sestricami.

Približno na 21. dan začne prvič poskušati hoditi in lajati. V okviru varnega zavetja si bo pridobil prve izkušnje ter začel spoznavati zapleteno družbeno vedenje svoje živalske vrste.

V četrtem tednu se začne pomembno obdobje oblikovanja. Do takrat se psičkova čutila že popolnoma razvijejo, tako da lahko podrobno opazuje okolico. Preiskal in ovohal bo prav vse. V tem življenjskem obdobju je njegova sposobnost učenja tako velika, kot ne bo nikoli več v njegovem življenju. Takrat se morate še posebej intenzivno ukvarjati z njim, tako da bo zrasel v družabnega psa. Vendar pa je za psička intenziven odnos z njegovimi bratci in s sestricami prav tako pomemben. Od četrtega tedna dalje mu lahko začnete dajati trdno hrano. Najboljša je posebna hrana Pedigree® za psičke .

Med 8. in 12. tednom je psiček v obdobju socializacije in se lahko preseli k »človeškemu krdelu«. Najboljši čas za ločitev od matere ter bratcev in sestric je pri desetem tednu.

Prvi meseci

Če psička posvojite okrog njegovega desetega tedna starosti, ga morate takoj peljati k veterinarju. Ta bo preveril njegovo zdravstveno stanje ter vam svetoval glede primernega časa za cepljenje in uničevanje glist.

Psiček potrebuje tudi veliko ljubeče pozornosti, da bo lahko shajal z novim okoljem kot tudi z izgubo svojih bratcev in sestric. Pogosto ga morate pohvaliti ter obenem izreči njegovo ime. Prav tako mu morate z odločnim »ne« postaviti meje ter ga začeti učiti glede opravljanja potrebe v hiši.

Raziskovalci pasjega vedenja imenujejo razvoj do 16. tedna »hierarhična faza«. Takrat pes potrebuje »vodjo krdela«. To pa prav tako velja za njegovo prehrano. Odločitev glede tega, kaj in kdaj bo jedel, je vaša. Poskrbite za to, da bo v tem občutljivem obdobju hitre rasti zadoščeno vsem njegovim posebnim potrebam po hranilnih snoveh. Omogočite mu čimveč različnih izkušenj (na primer vožnjo z avtom, avtobusom, dvigalom, obisk v restavraciji, prisotnost v množici ljudi) ter stikov (z otroki ter z drugimi psi in živalmi). Na ta način bo kot odrasel pes postal sprejemljiv in zelo vdan spremljevalec.

Puberteta

»Faza pubertete« je ponavadi precej kratka, traja pa približno od enega meseca do šestih tednov. Začne se v šestem mesecu starosti, pokaže pa se na različne načine: pes se pogosto vede nenavadno in trapasto ter zavrača učenje česa novega. Včasih lahko celo pozabi, kaj se je naučil do takrat, ali pa se samo pretvarja, da je pozabil. V tem obdobju ne smete popustiti z doslednim in vztrajnim učenjem.

Odrasel pes

Samec preraste puberteto, ko začne dvigati svojo nogo, samica pa, ko se začne goniti. Do tega lahko pride med sedmim in osmim mesecem, traja pa lahko tudi do enega leta.

Psice ob prvem gonjenju še ne smete pariti, saj njeni organi še niso popolnoma razviti. Zdaj morate njeno prehrano zamenjati s prehrano odrasle samice, kar v veliko različnih tipih in okusih nudi Pedigree®.

Zdaj je vaš pes odrasel – vsaj glede velikosti. Končno telesno težo doseže šele pozneje, prav tako pa še ni zaključeno oblikovanje njegovega značaja.

Starejši pes

Kdaj pes postane star, je odvisno od pasme in seveda od posameznega psa. Proces staranja se začne počasi in je skoraj nezaznaven. Pes postane manj dejaven, presnova se mu upočasni, lahko pa se mu poveča tudi telesna teža. Ob tem času je prav tako pomembno, da njegovo prehrano zamenjate, npr. s Pedigree® Senior. Še več, dajati mu morate manjše obroke dvakrat ali trikrat na dan. Tako razbremenite njegov prebavni sistem in poskrbite za enakomerno uživanje hranilnih snovi. Pes bo morda potreboval posebno dieto, ki mu jo bo predpisal veterinar.

Na splošno se prvi znaki starosti pojavijo med osmim in desetim letom. Glava in smrček lahko postaneta siva, lahko pa se mu poslabšata tudi vid in sluh. Običajno pa pes ni preveč omejen glede voha, saj se s starostjo to čutilo ne poslabša preveč.
Starejši pes pa ne izgubi navdušenja za igro, čeprav se njegovo stanje slabša. Če se mu pripeti manjša nesreča glede opravljanja potrebe v hiši, ga to spravi v veliko zadrego. Zato ga nikar ne kregajte!

bejbi · Boginja Pridružen/-a: 28.01. 2009, 08:09 Prispevkov: 8129

PASJI IQ

Starega psa morda res ne morete naučiti novih trikov, toda ali je to sploh pomembno?

Dobro je vedeti, da so psi – stari ali mladi – na svoj način inteligentni, zato jih moramo imeti radi ne glede na vse. Psi se ponašajo s tremi vrstami inteligence – z delovno ali s poslušnostno, z instinktivno in adaptivno.

Zanimivo je, da je delovna ali poslušnostna inteligenca psa odvisna bolj od pasme kot od posameznega psa. Vsak lastnik mejnega škotskega ovčarja vam bo povedal, da je ta pasma najdovzetnejša za nove ukaze. To potrjujejo tudi testi, pri katerih so se kodri, nemški ovčarji in zlati prinašalci dobro odrezali na področju delovne ali poslušnostne inteligence. Morda vas zanima kaj več o instinktivni in adaptivni inteligenci vašega psa. V tem primeru boste veseli podatka, da se lahko inteligenca meri z IQ-testi.

Malce za zabavo – tega ne jemljite preveč resno – lahko poskusite s psom opraviti naslednje tri preproste preizkuse.

Priboljšek zavijte v kvadraten kos aluminijaste folije. Če jo pes odvije s kremplji, mu pripišite tri točke. Če uporabi usta in kremplje, mu pripišite dve točki. Če mu folije ne uspe odpreti in se z njo začne igrati, mu pripišite eno točko. S tem preizkusom merimo sposobnost reševanja problemov.
Psu vrzite brisačo na glavo. Če se je osvobodi v manj kot 15 sekundah, mu pripišite tri točke. Če porabi 15–30 sekund, mu pripišite dve točki. Če potrebuje več časa, mu pripišite eno točko. S tem preizkusom merimo odziv in reševanje problemov.
Priboljšek ali najljubšo igračo psa postavite pod eno izmed treh veder, ki so postavljena v vrsto. Psu pokažite, pod katerim vedrom je. Psa obrnite proč za deset sekund in ga nato spustite. Če gre takoj k pravemu vedru (pod katerim se skriva priboljšek), mu pripišite tri točke. Če mu to uspe v dveh poskusih, mu pripišite dve točki. Če najprej pogleda pod napačni dve vedri, preden najde priboljšek oz. igračo, mu pripišite eno točko. S tem preizkusom merimo spomin.
Če pes doseže devet točk, je morda pasji Einstein. Če doseže šest do osem točk, je izjemno bister. Če doseže štiri ali pet točk, je povprečen, če pa doseže manj kot tri točke, ne pozabite, kako ljubek je!

miska · Objavljeno: 06 Mar 2009 10:12 Naslov sporočila:

bejbi · Boginja Pridružen/-a: 28.01. 2009, 08:09 Prispevkov: 8129

KAJ STORITI, KO NAJDEMO ŽIVAL?

Problematika izgubljenih, zapuščenih in najdenih živali (psov, mačk in drugih živali) v Sloveniji je zelo pereča. Vsak dan se cel kup živali samih potika okrog, mnoge se poškodujejo na cesti ali jih namerno poškoduje človek, mnoge zbolevajo za nalezljivimi in drugimi boleznimi, psi brez nadzora svojih skrbnikov spravljajo v strah mimoidoče ...

Tukaj bomo govorili predvsem o psih in mačkah, saj so takšne "najdbe" najpogostejše. Zakon o zaščiti živali za obe vrsti (in tudi za druge hišne živali) zapoveduje nadzor in če bi se vsi držali zakonov, zapuščenih in izgubljenih psov in mačk ne bi bilo. V Sloveniji poznamo samo mačke kot prostoživeče, psi pa so vsi tako ali drugače lastniški. Prostoživeče mačke se po zakonu na stroške lokalnih skupnosti (beri: občin) polovi, sterilizira/kastrira, označi (odreže del ušesa) in spusti tja, kjer so bile ujete, psov pa se ne spušča nazaj, temveč jim zavetišča iščejo stare ali nove skrbnike. Rešitev te problematike je v doslednem označevanju psov in mačk z mikročipi (psi: zakonska obveznost skrbnikov za vse pse, kotene po 1.1.2003, mladiče se čipira ob prvem cepljenju proti steklini, ko je mladič star tri mesece; za mačke se čipiranje uvaja ter gradi baza podatkov, ni pa še zakonsko obvezno) in kvalitetni bazi podatkov. Vendar, ker zadeve ne gredo hitro, oz. gredo izjemno počasi, k čemur izdatno pripomorejo uradne službe s svojim slabim nadzorom in prebivalci z zelo neodgovornim odnosom, se vsak dan srečujemo z izgubljenimi in zapuščenimi psi in mačkami.

Poškodovani živali smo po zakonu dolžni pomagati, kot če bi šlo za poškodovanega človeka. Zato pozivam vse, da se ne obračate stran, če kje vidite poškodovano žival, temveč ji pomagajte, kot to narekuje zakon in vaša vest. Prav tako smo dolžni ukrepati ob vsaki najdbi živali, ki ob sebi nima skrbnika.

Vse prebivalce Republike Slovenije nas zavezuje veljavna zakonodaja.
Cela vrsta odgovornih služb pa se mora po službeni dolžnosti in zakonodaji ukvarjati z zapuščenimi živalmi: Veterinarska uprava Republike Slovenije in njeni uradni veterinarji (prej veterinarski inšpektorji), Center za obveščanje, Policija in njeni policisti na terenu, Zavetišča za živali, Veterinarsko higienska služba, občinski uradniki ...

Izgubljena oz. zapuščena žival je vsaka, ki ob sebi nima svojega skrbnika. Velja tako za pse kot tudi za mačke.

bejbi · Boginja Pridružen/-a: 28.01. 2009, 08:09 Prispevkov: 8129

KAJ STORITI, KO NAJDEMO NEPOŠKODOVANO ŽIVAL?

Žival poskusimo zadržati (mačka ujamemo in damo v transportni boks ali nekam, od koder nam ne more pobegniti in v čemer ga bomo lahko transportirali v zavetišče ali v čemer bo lahko počakal na prevoz v zavetišče; psa poskusimo privezati na vrvico, da nam ne uide).
- Na številki 112 pridobimo podatek (s telefonsko številko), katero zavetišče za živali je pristojno oz. v katero občino spada področje, na katerem smo našli žival.
- Pokličemo v zavetišče, jim povejmo vse o najdbi (kdo, kje, v kakšnem stanju je žival) in se z njimi dogovorimo za morebiten naš prevoz živali v zavetišče, v kolikor je to mogoče, ali pa zadržimo žival na varnem, dokler je iz zavetišča ne pridejo prevzeti. Iz zavetišča morajo po zakonu priti po nepoškodovano žival v 24 urah od naše prijave. Bodite konstruktivni in kooperativni, ne prerekajte se z zavetiškim osebjem, temveč poskusite v dobro živali najti skupno rešitev, ki bo za žival najboljša. V kolikor gre pri prevzemu za nepravilnosti (zavetišče se ne odzove, ne pride po žival, ne želi pomagati živali ...), podajte prijavo z dokazili Območni veterinarski inšpekciji.
- Če je pes ali maček na cesti in predstavlja nevarnost v prometu, ali je pes sicer videti nevaren in ga ne upate zadržati, pokličite že takoj na začetku Policijo na 113. Po zakonu so se dolžni odzvati, po potrebi poklicati zavetišče in dežurnega uradnega veterinarja, da s ceste odstranijo nevarno žival. Pomaga omemba možnosti stekline, saj se je v zadnjem času pojavilo kar nekaj steklih lisic tudi po urbanih naseljih. Vsekakor se ne delajte preveč pogumne in sami ne lovite nevarnih živali, prav tako ob reševanju živali s cest ne spravljajte v nevarnost sebe in drugih ter ne ovirajte prometa. Za tako reševanje je pristojna Policija.
- V kolikor najdeno žival (mačka ali psa) peljete domov, vam nihče ni dolžan povrniti nobenih stroškov in žival postane po osmih dneh od najdbe vaša last, torej tudi vaša polna odgovornost, ne glede na to, kje in kako oglašujete, da ste žival našli. Samo zavetišča so pristojna za nastanitev in oskrbo najdenih živali, zato lahko vse v zvezi s tako najdbo delate v dogovoru z njimi.
- Občina, kjer ste žival našli, je dolžna plačati določene stroške oskrbe te živali, vendar ne vam, temveč samo pristojnemu zavetišču. Če občina stalnega dogovora z zavetiščem nima, se mora o ustreznem ukrepanju (kam peljati žival ...) odločati za vsako žival posebej.
- Če kljub vsemu ne veste, kaj storiti, se povežite z najbližjim društvom za zaščito živali, ki vam bo pomagalo z nasveti o ustreznem ukrepanju. Vsekakor društvo ni pravi naslov za nastanitev živali, lahko pa v dogovoru s pristojnim zavetiščem najdejo ustrezno začasno rešitev za posamezno žival.
- Zavedajte se, da je prijava najdene živali (psa in mačke) zavetišču vaša zakonska obveza, zato to storite vsakokrat, ko naletite na žival, ob kateri ni skrbnika.
- Nikakor se ne pustite po telefonu ali osebno odpraviti temu ali onemu uradniku. Plačujemo jih davkoplačevalci in svoje delo so dolžni opraviti profesionalno in v dobro živali in vas. Na to jih spomnite, ko se zaplete. Če vseeno kaj ne gre, zahtevajte nadrejenega (vsak ima kakšnega šefa).
Zavedajte se svojih pravic, predvsem pa pravic živali, ki si same ne morejo pomagati. Zato v njihovem imenu zahtevajte od ustreznih služb vse, kar so dolžni storiti po zakonu in uradni dolžnosti. Zavedajte pa se tudi svojih dolžnosti, zato ukrepajte tudi sami vedno, ko je to potrebno.

bejbi · Boginja Pridružen/-a: 28.01. 2009, 08:09 Prispevkov: 8129

KAJ STORITI, KO NAJDEMO BOLNO ALI POŠKODOVANO ŽIVAL?

Ob vsaki najdbi poškodovane ali bolne živali moramo biti nadvse previdni in poskrbimo za lastno varnost, saj žival v bolečini reagira povsem nagonsko in nas lahko krepko ugrizne ali opraska, kar še ne pomeni, da je popadljiva ali na splošno nevarna. Psu lahko kar s povojem iz prve pomoči poskusimo poviti gobec, da ne more ugrizniti, šele potem ga premikajmo. Tudi pri poškodovanem mucu velja previdnost, saj bo uporabil kremplje in zobe, še posebej ob bolečinah. Pri mucah si pomagamo s kakšno odejo, brisačo ..., v katero ga zavijemo.

- Takoj pokličemo na številko 112 (Center za obveščanje), da nam povedo, katero je pristojno zavetišče za živali ali kje dobimo dežurnega uradnega veterinarja, v kolikor občina, na katere območju smo žival našli, nima pogodbe z nobenim od zavetišč za živali. Zavetišče za živali mora po zakonu imeti organizirano 24-urno dežurstvo, za dežurnega uradnega veterinarja je pa že po imenu jasno, da mora biti na voljo nepretrgoma.
- Če poškodovana žival ovira promet oz. predstavlja kakršnokoli nevarnost na cesti, takoj pokličemo Policijo na 113 in opišemo primer ter lokacijo.
- Živali nudimo prvo pomoč, jo pazljivo odmaknemo s cestišča (v kolikor je to mogoče in ni nevarno za nas ali za žival) ali jo kako drugače zavarujemo, da se ne poškoduje še bolj, oz. da kam ne pobegne. Zavetišče se mora po zakonu odzvati (beri: priti po poškodovano žival) v največ štirih urah.
- Če dobimo podatke (ime in telefonsko številko) zavetišča za živali, pokličemo tja in povemo, kaj in kje smo našli ter ostale podatke, ki so za hitro reagiranje zavetišča potrebni. V zavetišču nam bodo na podlagi vsakega posameznega primera povedali, kako naprej: ali počakamo ob živali do prihoda osebja iz zavetišča, ali sami peljemo žival v veterinarsko ambulanto, ki jo predlaga zavetišče. Vse naše početje mora biti v dogovoru z zavetiščem za živali.
- Če se na telefonsko številko v pristojnem zavetišču za živali nihče ne oglasi, pokličemo nazaj na številko 112 in povemo, da odziva ni, ter zahtevamo posredovanje dežurnega uradnega veterinarja (pazite, to ni lokalni veterinar, ki vam cepi psa, temveč uradni veterinar, kot se po novem imenujejo bivši veterinarski inšpektorji). Ponekod se zna zaplesti in vam bodo morda rekli, da ne vedo, kaj v takem primeru in da niso pristojni - zahtevajte uradnega veterinarja, sicer vam naj dajo na telefon svojega nadrejenega. Zagotovo bo zadeva takoj stekla tako, kot zahteva zakon - uradni veterinar bo odredil, kaj z živaljo, kam in kdo jo mora transportirati in kdo veterinarsko oskrbeti.
- Vse zgoraj našteto velja za pse in mačke.
- V kolikor želite na vsak način rešiti žival takoj (lahko gre za neodzivnost uradnih služb, lahko za hudo poškodbo, ki ne dopušča čakanja, ali pa bi želeli sami rešiti zadevo, ste samoplačnik veterinarskih stroškov. V dogovoru z veterinarsko ambulanto in s posamezno občino se včasih da dogovoriti za plačilo stroškov prve pomoči živali s strani občine, vendar to ni pravilo in na to se ne zanašajte. V vsakem primeru najprej poskusite doseči posredovanje pristojnega zavetišča, saj je to edina prava in zakonska pot.

bejbi · Boginja Pridružen/-a: 28.01. 2009, 08:09 Prispevkov: 8129

Kaj storimo in kako ravnamo, če psa izgubimo ali najdemo?

Vsi psi, ki se potepajo po ulicah in dvoriščih, niso napadalni, bolni ali nevarni. Marsikateri od njih je le žejen in lačen, zato naj vsak najditelj takšnim »revčkom« ponudi vodo. To je tudi eden od načinov, kako se približati izgubljeni ali pogrešani živali in jo zadržati, dokler ji ne najdemo starega ali novega lastnika.
Lastniki nikar ne čakajte, da se bo pogrešan kuža sam vrnil domov. Najditelji pa ne pričakujte, da bo kuža kar sam izginil, tako kot je prišel.
Tako lastniki, kot najditelji nemudoma pokličite na najbližjo radijsko postajo in oddajte obvestilo o pogrešani ali najdeni živali. Prav tako se obrnite na najbližje društvo proti mučenju živali, na veterinarske klinike, pasje hotele, zavetišča, ki so v bližini vašega doma. Obvestila o izgubljeni ali najdeni živali nalepite na vse frekventne točke v vaši ožji in širši okolici. Povprašajte tudi otroke na ulici, saj ti ponavadi najbolj poznajo vse okoliške pse in hitro opazijo, če je kakšen »nov pasji obiskovalec« v naselju.
Če ima pes v ušesu vtetovirano številko, lahko lastništvo nad psom preverite na Kinološki zvezi v Ljubljani.

Če ima pes ovratnico z značko o cepljenju proti steklini, se obrnite na najbližjo veterinarsko postajo, kjer boste izvedeli naslov lastnika psa.

Prav tako lahko na veterini preverijo morebitno prisotnost čipa. Torej - s psom k veterinarju.

bejbi · Boginja Pridružen/-a: 28.01. 2009, 08:09 Prispevkov: 8129

Ko pridejo psi v leta

Kdaj so psi stari? Kako hitro se psi starajo? Pasja leta so primerjali s človeškimi, a ugotovljeno je bilo, da tudi znotraj iste pasme obstajajo velike razlike. Pravzaprav šteje samo biološko staranje posameznega psa, njegov psihični in fizični razvoj, ki je neodvisen od modelov in tabel. Nega, redne kontrole veterinarja in poseben občutek zanj pomagajo našemu staremu prijatelju, da bo še v starosti zdrav in vesel.

Staranje ni bolezen
Seveda moramo določene spremembe v procesu staranja vzeti v zakup tudi pri našem psu. Več spanja ali določene muhe so samo del tega. Dlaka potrebuje intenzivno nego, potrebe po hrani se zmanjšujejo. Oči postanejo kalnejše, sluh opeša, zato stari psi spijo trdneje. Velikokrat ne moremo določiti, ali nas resnično ne slišijo ali nas ne želijo slišati, kar je pogosta muha osivelega prijatelja.
Starejši psi so bolj odvisni od dnevne forme, k temu pa pripomore tudi občutljivost na vreme. Starost je samo naraven del življenja in ne bolezen in nikakor ni razlog, da bi starega prijatelja odpisali.

Kdor počiva, zarjavi
Z animacijo lahko ohranimo seniorjevo psihično in fizično gibljivost. Zanj je najhuje, da ga postavimo na stranski tir. Potrebujejo izzive, naloge, naklonjenost. Ljubijo svoj dom in vajeni so urnika. Še vedno uživajo v igri, ki si jih lahko izmislite in mu jih prilagodite. Kalne oči in siv gobček ne pomenita, da ni več veselja do dela. Postavite mu sledi, na sprehodu se mu skrijte, "izgubljajte" predmete. Čeprav je star, bo z veseljem ustregel in se naučil novih trikov. Učenje ga ohranja psihično svežega.
Pojdite z njim na vadišče ali razstavo. Še vedno bo s ponosom pokazal, kaj zna in tudi zmore. Vi boste najbolje vedeli, kaj je za vašega prijatelja z belim gobcem najbolje, česa ne mara in kaj ga posebno veseli.

Starost je darilo
Vsak od nas si seveda želi, da bi njegov pes dočakal visoko starost, ne da bi postal star. Velikokrat se nam je težko sprijazniti z leti našega psa. Psi ne trpijo zaradi staranja, starosti se ne bojijo. Nekoliko več spijo, gibljejo se počasneje in ne lajajo več za vsako malenkost. Neobremenjeno uživajo vedno večje zaupanje in skrb skrbnika, in se sedaj, v starosti, pustijo še nekoliko bolj razvajati.
Največ, kar svojemu staremu psu lahko poklonimo, sta naš čas in naklonjenost. Uživajmo vsak trenutek skupnega druženja in se razveselimo njegove življenjske volje, veselimo se uglašenosti in brezmejnega zaupanja, ki vlada med nami. Z vsakim dnem se odnos poglablja in velikokrat si ne želimo menjati starosti našega psa za mladost.

Vsakega lastnika starega psa pogosto obide žalostna misel, ko se zave bližajoče izgube zvestega prijatelja. Ko je konec zares neizbežen, ga ne smemo brez potrebe mučiti. Najtežjo izmed odločitev nam nihče ne more odvzeti in tudi v najtežji uri moramo stati svojemu zvestemu prijatelju ob strani.

Prav gotovo je izguba zvestega prijatelja udarec. Ravno zato je vsak dan z njim darilo. A v trenutku, ko ste ga izgubili, se bo nekje rodilo novo bitje, ki vam bo želelo napolniti praznino. Vaš stari pes ne bi želel, da bi ostali sami in žalostni …

bejbi · Boginja Pridružen/-a: 28.01. 2009, 08:09 Prispevkov: 8129

Vedenjske značilnosti psa med 4. in 5. mesecem starosti

Kaj je dobro, da skrbniki vedo o obdobju, ko mladič preživlja drastične spremembe v fizičnem, mentalnem in socialnem pogledu, piše sodnica Kinološke zveze Slovenije Branka Hobič.

V obdobju med 4. in 5. mesecem je pasji mladič iz nebogljenca postal prava mala osebnost z vsemi svojimi individualnimi lastnostmi. Razvil je naklonjenost in odpor, reagira na situacije in na ljudi, vendar pa je še vedno močno navezan na osebo, ki ga vzgaja.

Na tej razvojni stopnji je mladič že kolikor toliko uravnotežen. V določeni meri je že »prebavil«, kar je doslej doživel. Razlika med drastičnimi spremembami v preteklih mesecih in fazo razvoja, ki prihaja, je občutna. To je doba fizičnih in vedenjskih preobrazb.

Razvojne značilnosti:
- zobovje se razvija naprej, zmožnost koncentracije se je pri večini mladičev že polno razvila.

Značilnosti vedenja in socialnih kontaktov:
Je NEZAUPLJIV do novih stvari in novih okolij, je boječ, še vedno pa zelo radoveden, zaveda se svojega teritorija (predvsem samčki), možno je, da v tem obdobju prične s pretirano čuječnostjo (lajež).

Na kaj morajo biti v tem času pozorni skrbniki?
- Preprečujemo nenadne vedenjske spremembe in možne grobosti
- Ostati moramo zelo potrpežljivi
- Utrjujemo in poglabljamo vaje, ki smo ga jih naučili doslej
- Še naprej ga navajamo, da ostane sam doma
- Zajeziti moramo prekomerno in moteče lajanje

Mladič je radoveden, vendar boječ
Med 16. in 17. (18.) tednom starosti opazimo pri mladiču vidne spremembe. Čeprav se zanimanje za vse okoli njega še ni ustavilo in je za novosti še vedno zelo dojemljiv, je možno, da prične omahovati, ko se bliža ljudem in stvarem ki jih ne pozna. Pri svojem proučevanju je mladič sedaj pazljivejši. Tudi pozabi ne več tako hitro, če ga karamo. Navidezno preživlja različico strahu, kot ga je preživel med 8. in 9. tednom starosti. To upoštevajte! Navadno pa to hitro mine.

Od vsakega posameznega mladiča je odvisno, kakšen je po naravi: lahko je zadržan, to pa pokaže tako, da se ustavi in skrbno »razmisli«, preden se česa loti, lahko pa je zelo podjeten in nove stvari raziskuje neobremenjeno. Ker pa je mladič še vedno zelo radoveden, nas lahko tudi »bojazljivček« preseneti, ko neutrudno in brezkončno raziskuje. Področje, kjer psa pustimo samega, preiščimo in odstranimo vse stvari, ki lahko v času naše odsotnosti privedejo do poškodb ali se lahko poškodujejo.

Če je v tem obdobju mladič nagnjen k bojazljivosti, za nekaj časa prenehajte z zanj novimi in novimi izkušnjami. Tudi otroke poučite, naj s kužkom ravnajo potrpežljivo. Seveda pa v tej starosti mladič že mora vedeti, kje so meje in kaj od njega pričakujemo, zato utrjujemo vse vaje, ki smo ga jih naučili doslej. Mladič se bo šele potem počutil varno in sigurno, če bomo mi sami dosledni pri naših zahtevah. Izdatno ga pohvalite, če vas njegovo obnašanje zadovoljuje, naj čuti, da ga imate radi. Izrabite ta »mirnejši« mesec tako, da poglobite vez med vami in psom, saj se bo že v naslednjem mesecu počutil bolj neodvisnega in ga bo bolj gnalo k novim pustolovščinam.
Večkrat se ga dotikajte po vsem telesu, skrbite za čiščenje kožuha, uhelj, pregledujte in čistite mu zobovje. Pomnite – vaše ravnanje predstavite psu kot bežen dogodek (kot da je to nekaj »mimogrede«), saj mu v tej dobi težje preusmerimo misel kam drugam.

Gibanje in igra
Srednje velik pes je sedaj »na polovici« svoje višine, zato potrebuje tudi dovolj gibanja. Ne zadostuje, če ga peljemo na vrvici parkrat okoli hiše!. Mladič potrebuje bogate in aktivne sprehode, saj se tudi tam poglablja vez med skrbnikom in psom, predvsem če se psu na sprehodih tudi veliko »dogaja«, da ga zaposlimo umsko in telesno. Ker mladičeve mišice še niso polno razvite, prav tako so tudi kosti še mehke, pazimo, da ga ne obremenjujemo preveč (brez nenadnih odrivov zadnjih nog – posebno pri velikih pasmah). Po izdatnih »igralnih sprehodih« mora mladič počivati – takrat se zanj ne zmenimo, otroci naj to upoštevajo!.

Čuvanje ozemlja (teritorija) in pretirano ter nadležno lajanje in kako ga odpraviti:
V tem času opazimo, da se mladič ob prihodu drugega človeka ali druge živali v bližino našega doma obnaša tako, kot da je »njegovo« - lahko prične z renčanjem in laježem. S tem sporoča »stopil si na moj vrt, v mojo hišo …" Da nam »pove«, da je nekdo v bližini naše hiše, je v redu, da pa se hoče »raztrgati«, če se približuje kakršnokoli živo bitje, si ne želimo, da bi to počel še naslednjih 10 let …

Takoj na začetku tega neželenega vedenja, mu moramo nekako sporočiti, da tega na odobravamo. Pretirano lajanje lahko odpravite le, če ste vedno doma, saj ne morete ukrepati, če vas ni, oziroma se taka motnja potem odpravlja dlje časa (ob koncih tedna, na bolniški, na dopustu …). Najenostavnejša metoda, da ga v tem obdobju odvadite pretiranega lajanja, je, da mu misel preusmerite drugam, preko nenadnega, glasnega hrupa (na tla vržete pokrovko, pločevinko s kamenčki, nekaj, kar bo zaropotalo), toda pazite, da jo odvržete prav ISTI trenutek, ko je pes pričel z bevskanjem. Met pločevinke pospremite z ostrim NEEE! Če ponovi svoje vedenje, ga ponovite tudi vi. Dobro pa je, da pes ne vidi, da ste pločevinko odvrgli prav vi. Gornje lahko izvajate v hiši ali na prostem.

Naučite tudi prišleke (vaše obiske), da prezrejo vašega psa, ko jim odprete vrata, saj ga tudi tako učite, da z lajanjem ne bo ničesar dosegel. Ta metoda je zanesljiva pri mladiču, ki je družaben in podjeten in manj pri bojazljivem in zelo negotovem psu.

dirty · Objavljeno: 15 Jan 2010 12:24 Naslov sporočila:

bejbi, kdaj je najbolj "pametno" si "nabavit" psa ? ker letni čas, kolk stariga ? ChazzJazz

itd.

chazzjazz · Objavljeno: 15 Jan 2010 12:59 Naslov sporočila:

bejbi · Boginja Pridružen/-a: 28.01. 2009, 08:09 Prispevkov: 8129

bejbi · Boginja Pridružen/-a: 28.01. 2009, 08:09 Prispevkov: 8129

KAJ STORITI, ČE VAS NAPADE PES?

Obramba. Če vas napade pes, stisnite roke ob sebi in umaknite pogled. Ne tepite ga in ne vpijte nanj.

Psi, ki jih spustimo na sprehodih, praviloma niso nevarni. Nevarni so predvsem tisti, ki se strgajo z verige ali uidejo z dvorišča, mi pa se znajdemo na njihovem teritoriju,” pravi pasja inštruktorica Silvia Trkman.

Če je pes drugače zdrav, napade, ko poskuša zavarovati sebe in tisto, kar misli, da je njegovo, razlaga svetovalka za vedenje družnih živali in kinologinja Metoda Mikuž Bračkovič in dodaja, da gre največkrat za zadnjo stopnjo pri sporočanju človeku, naj se umakne.

“Žal, ljudje predhodnih znakov ne opazimo ali pa jih je pes na podlagi izkušenj, da je napad najboljša obramba, tako zmanjšal, da v bistvu napad sledi takoj, ko se pes čuti ogroženega,” dodaja.

Otroci in psi“Otrok mora vedeti, da je psa varno božati samo pod nadzorom in z dovoljenjem lastnika,” pravi Trkmanova. Mikuž Bračkovičeva pa svetuje, naj pustijo tuje pse pri miru, lastniki psov pa naj imajo te privezane ali pod nadzorom. “Otrok se lahko prestraši že, če skoči na njega mali pes ali mladič, strah pa ga lahko spremlja vse življenje,”  dodaja.

Metoda Mikuž in Silvia Trkman svetujeta kaj narediti, če vas napade pes

1. Umaknite pogled. Če se le da, ostanite mirni, umaknite pogled in ne bežite stran.

2. Roke ob telo. Postavite se bočno glede na psa, z rokami ob telesu in se razkoračite, da boste stabilni.

3. Ne kričite in ne krilite z rokami. Če vas zagrabi za roko ali nogo, se ne poskušajte iztrgati iz ugriza, ker bo rana sicer še resnejša.

4. Razklenite gobec. Če vas pes ugrizne in noče spustiti, mu morate gobec nekako razkleniti, najbolje s posebno palico. Psa ne tepite, ker ne čuti in ne vpijte, ker ne sliši.

5. Takoj k zdravniku. Po ugrizu takoj poiščite zdravniško pomoč. Od lastnika ali mimoidočih poizvedite podatke o psu in po obisku zdravnika obvestite policijo ali veterinarsko inšpekcijo.

Velikost še ne pomeni nevarnost

PASME
Najbolj napadalni psi so, kot pravi Mikuževa, tisti, nad katerimi nimajo nadzora lastniki. Pasma ali pasemska kombinacija nimata pomena. "Nevaren je lahko vsak pes, ki ni bil ustrezno socializiran na čim več kategorij ljudi: odrasle, otroke, ženske, čudno oblečene... Nevaren je tudi pes, ki so ga šolali s prisilo, udarci, pritiskanjem ob tla, prevračanjem na hrbet, ali tak, ki je vse življenje na verigi," dodaja. Majhni psi so sicer pogosto sitni in bevskajo, posebno nevarne pa male pasme že zaradi svoje velikosti niso, pa pravi Trkmanova.

bejbi · Boginja Pridružen/-a: 28.01. 2009, 08:09 Prispevkov: 8129

Nič ni narobe, če se enkrat posebej poudarimo tut tu:

Tako kakor ljudje, so tudi živali občutljive na vremenske razmere.

Še posebej, če se te spreminjajo nenadoma in občutno. Po splošnem mnenju psi veliko težje kakor mraz prenašajo vročino. Sonce samo sicer še ni največja težava, veliko neprijetnejša je t.i. sparina, ki vdira povsod, tudi v najmanjše kotičke stanovanj in v senčni hlad tako čez dan, kot tudi ponoči. Te vremenske razmere, ki povzročajo razpoloženjska nihanja že pri ljudeh, pa seveda še toliko slabše vplivajo na živali. Ne samo naši hišni ljubljenčki, pač pa živali na sploh, težko prenašajo vročino. Pravzaprav celo veliko težje od ljudi.

Telesna temperatura živali je namreč višja od človeške.

Zato je prav, da v vročih dneh kot osveščeni in odgovorni lastniki ustrezno poskrbimo za svoje živali. V praksi se je pokazalo, da je lažje z mačkami, kakor s psi zato te vrstice namenjam predvsem psom. Ne glede na to, ali pes biva v hiši ali zunaj nje, mu moramo bivalne razmere narediti čimugodnejše. Kot prvo ne smemo pozabiti na primeren prostor (kar je še posebej pomembno pri psih, ki bivajo zunaj), ki našega kosmatinca v vseh letnih časih dovolj zaščiti pred vremenskimi dejavniki. Prostor naj bo senčen, brez prepiha in zadosti velik. Pes naj ima vselej na voljo dovolj sveže pitne vode, da se lahko odžeja. Zadostna količina vode je v poletnih mesecih še toliko pomembnejša, če pes dobiva v glavnem briketirano hrano.

Danes je mogoče pri različnih proizvajalcih dobiti več vrst kvalitetnih briketov, ki so primerna hrana oziroma dodatek k hrani.

Prvič je ta hrana bogata z vsemi sestavinami, ki jih potrebuje pes, kot drugo pa na poletni vročini počaka in se ne pokvari. Vendar pa po drugi strani povzroča tudi večjo žejo od običajne, zato moramo misliti tudi na to. Ne glede na vse, pa naj bo po mnenju večine ljudi briketirana hrana le dodatek ali dopolnilo k osnovni in nikakor ne vsakdanji običajni obrok. Ker so lastniki psov različno spopadajo z vročino, je prav opozoriti tudi na striženje »odvečne« dlake. Poletno striženje je namreč vsekakor priporočljivo le pri strižnih pasmah (npr. pudlji), medtem ko pa se pri nestrižnih dolgodlakih psih odsvetuje. Pri slednjih namreč le-ta raste počasi, poleg tega pa kljub sopenju po drugi strani ščiti kožo pred soncem in vročino. Pasja koža je namreč občutljiva in pri nestrižnih pasmah dlaka tudi poleti opravlja enako zaščitno funkcijo pred direktno vročino, kot pozimi pred mrazom. Priporočljivo pa je psa vsaj občasno poškropiti ali stuširati z vodo. Če gre sam vanjo, še toliko bolje, sicer pa ga lahko osvežimo mi. Pri morski vodi je pomembno, da žival stuširamo, saj tako odstranimo neprijetno sol. Tudi pri uporabi sladke vode pa pazimo, da zaradi povzročitve šoka spričo nenadne spremembe ne uporabljamo vroče ali hladne, pač pa mlačno vodo, ki jo po potrebi lahko ogrejemo tudi na soncu.

Kot vidimo, je za nastanek težav velikokrat potrebna samo majhna nepazljivost ali napaka in če jih poznamo ter se jim pravočasno izognemo, bomo našemu kosmatincu tudi v pripeki življenje naredili prijetno, kar nam bo nedvomno bogato poplačano s pasjo zvestobo in hvaležnostjo.

Ker je po toči običajno zvoniti prepozno, prihranimo nevšečnosti tako sebi kot tudi psu in poletje ter z njim počitnice bodo lepe. Naj bo poleti prijetno tudi vašim kužkom!

bejbi · Boginja Pridružen/-a: 28.01. 2009, 08:09 Prispevkov: 8129

Zelo lepo in predvsem resnično....

http://www.youtube.com/watch?v=FRgbO5Db9Ns

BladeRunner · Objavljeno: 11 Jun 2010 08:33 Naslov sporočila:

bejbi · Boginja Pridružen/-a: 28.01. 2009, 08:09 Prispevkov: 8129

bejbi · Boginja Pridružen/-a: 28.01. 2009, 08:09 Prispevkov: 8129

Če bi koga zanimalo ali kdaj potreboval... Reiki za živali.

http://www.reikizazivali.si/index.html

bejbi · Boginja Pridružen/-a: 28.01. 2009, 08:09 Prispevkov: 8129

Območni uradi VURS

OU Ljubljana
Dunajska cesta 22
1000 Ljubljana
tel: (01) 234 45 50
OU-Ljubljana.VURS(at)gov.si

OU Maribor
Cankarjeva ulica 25
2000 Maribor
tel: (02) 238 00 00
OU-Maribor.VURS(at)gov.si

OU Celje
Ljubljanska 1a
3000 Celje
tel: (03) 425 27 70
OU-Celje.VURS(at)gov.si

OU Kranj
Kranjska cesta 16
4202 Naklo
tel: (04) 231 93 00
OU-Kranj.VURS(at)gov.si

OU Ptuj
Muzejski trg 2
2250 Ptuj
tel: (02) 798 03 60
OU-Ptuj.VURS(at)gov.si

OU Murska Sobota
Kocljeva 10
9000 Murska Sobota
tel: (02) 521 43 40
OU-MurskaSobota.VURS(at)gov.si

OU Nova Gorica
Tolminskih puntarjev 4
5000 Nova Gorica
tel: (05) 330 22 70
OU-NovaGorica.VURS(at)gov.si

OU Postojna
Kolodvorska cesta 5a
6230 Postojna
tel: (05) 721 15 50
OU-Postojna.VURS(at)gov.si

OU Koper
Trg Brolo 4
6000 Koper
tel: (05) 663 45 00
OU-Koper.VURS(at)gov.si

OU Novo mesto
Defranchesijeva ulica 1
8000 Novo mesto
tel: (07) 393 42 25
OU-NovoMesto.VURS(at)gov.si

bejbi · Boginja Pridružen/-a: 28.01. 2009, 08:09 Prispevkov: 8129

KAKO SI LAHKO....

Ko sem bila še kužek, sem te zabavala s svojimi vragolijami in te spravljala v smeh. Rekel si mi tvoj otrok in, kljub številu pogrizenih čevljev in nekaj uničenih blazin, sem postala tvoj najboljši prijatelj. Ko sem bila poredna, si zažugal s prstom proti meni in vprašal »Kako si lahko?« - a potem si se omehčal in me pobožal po trebuhu.

Moje hišno vzgajanje je trajalo dlje od pričakovanega, saj si bil zelo zaseden, a skupaj sva se potrudila. Spomnim se noči, ko sem se s smrčkom stiskala k tebi, poslušala sem tvoja zaupna sporočila in skrite sanje, verjela sem, da življenje ne more biti bolj popolno. Šla sva na dolge sprehode in tekanja po parku, vozila sva se z avtom, šla na sladoled (jaz sem dobila samo kornet, ker “sladoled škodi psom”, si rekel), in dolgo sem dremala v soncu, ko sem čakala, da ob koncu dneva prideš domov.

Postopoma si vedno več časa posvečal službi in delovnem uspehu ter iskanju človeške družbe. Potrpežljivo sem te čakala, te tolažila ob razočaranjih, nikoli te nisem grajala zaradi slabih odločitev, ali te pričakala z bučnim veseljem ko si prišel domov ali ko si se zaljubil.

Ona je zdaj tvoja žena in ni ljubiteljica psov – a vseeno sem jo z dobrodošlico sprejela v najin dom, pokazala sem ji naklonjenost in jo ubogala. Bila sem srečna, ker si bil ti srečen. Potem pa so prišli dojenčki in s tabo sem delila vznemirjenje. Bila sem očarana nad njihovo nežno barvo kože, nad njihovim vonjem in tudi sama sem hotela materinsko skrbeti za njih. Le ona in ti sta bila v skrbeh, da jih bom poškodovala, zato sem večino svojega časa preživela izgnana v drugo sobo ali v pasjo košaro. O, kako sem si jih želela ljubiti, a postala sem “ujetnik ljubezni”.

Ko so rasli, sem postala njihova prijateljica. Oprijeli so se mojega kožuha in se dvignili na svoje negotove noge, vtikali so prste v moje oči, raziskovali moja ušesa in me poljubljali po nosu. Rada sem imela vse v zvezi z njimi, njihove dotike – saj je tvoj dotik postal zelo redek – in branila bi jih s svojim življenjem, če bi bilo treba.

Priplazila bi se v njihove postelje in poslušala njihove skrbi in skrite sanje. Skupaj smo čakali zvok tvojega avta na cesti. Včasih, ko so te vprašali ali imaš psa, si iz denarnice izvlekel mojo sliko in jim pripovedoval zgodbe o meni. V zadnjih letih pa samo odgovoriš z “da” in zamenjaš temo pogovora. Iz “tvojega psa” sem se spremenila v “nekega psa” in žal ti je bilo vsakega stroška v zvezi z mano.

Zdaj se ti odpira nova karierna priložnost v drugem mestu, zato se boste preselili v stanovanje, v katerem niso dovoljeni ljubljenčki. Sprejel si pravilno odločitev za svojo “družino”, a nekoč sem bila jaz tvoja edina družina.

Bila sem navdušena nad vožnjo z avtom, dokler nismo prispeli v zavetišče za živali. Začutila sem vonj po psih in mačkah, vonj po strahu, obupanosti. Izpolnil si papirje in rekel “vem, da boste našli dober dom zanjo”. Skomignili so z rameni in te žalostno pogledali. Oni razumejo, kakšne so možnosti psa ali mačke srednjih let, kljub “papirjem”. Moral si povleči sinove prste z moje ovratnice medtem ko je kričal “Ne, očka! Prosim, ne dovoli jim, da odpeljejo mojega psa!” Skrbelo me je za njega, skrbelo me je, kaj si ga ravnokar za celo življenje naučil o prijateljstvu in predanosti, o ljubezni in odgovornosti ter o spoštovanju. Za slovo si me potrepljal po glavi, izognil si se pogledu v moje oči in vljudno odklonil, da bi vzel mojo ovratnico in povodec s seboj. Imel si rok v službi, in zdaj ga imam tudi jaz.

Ko si odšel, sta dve prijazni gospe rekli, da si verjetno vedel za svojo selitev že pred meseci, pa nisi niti poskusil, da bi mi našel drugi dom. Zmajali sta z glavo in vprašali “Kako si lahko?”

V zavetišču so do nas pozorni toliko, kolikor jim to dopušča zapolnjen urnik. Seveda nas nahranijo, a apetit sem izgubila že pred dnevi. Na začetku sem vsakič, ko je nekdo šel mimo moje ograde, pritekla v upanju, da si ti - da si se premislil – da so to bile samo grde sanje... ali pa sem upala, da je vsaj nekdo ki mu je mar, kdorkoli ki bi me lahko rešil. Ko sem se zvedela, da se ne morem kosati z razigranostjo srečnih kužkov, ki so neobremenjeni s svojo usodo, sem se umaknila v oddaljen kot in čakala.

Slišala sem njene korake, ko je ob koncu dneva prišla po mene in odtavala sem za njo po hodniku v ločeno sobo. Blaženo tiho sobo. Postavila me je na mizo, me drgnila po ušesih in rekla naj ne skrbim. Moje srce je razbijalo v pričakovanju, istočasno pa sem tudi čutila olajšanje. Ujetnik ljubezni je prišel do konca svojih dni. Glede na mojo naravo, sem bila bolj zaskrbljena zanjo. Breme, ki ga nosi, je težko in to vem, tako kot sem poznala vsako tvoje razpoloženje.

Nežno je zategnila obvezo okrog mojih sprednjih tačk in po licih ji je pritekla solza. Polizala sem njeno dlan na enak način kot sem pred mnogimi leti tolažila tebe. Strokovno je vtaknila votlo iglo v mojo žilo. Občutila sem ubod in mrzla tekočina je začela teči po mojem telesu, zaspano sem se ulegla, jo pogledala v oči in zašepetala “Kako si lahko?”

Mogoče je razumela mojo pasjo govorico, zato je rekla “Žal mi je”. Objela me je in hitela razlagati, da je njena naloga, da me pospremi v boljši kraj, kjer ne bom prezrta ali zlorabljena ali zapuščena, ali da bi morala sama poskrbeti zase – ljubeč in svetel kraj, ki je popolnoma drugačen od tega zemeljskega prostora. S svojimi zadnjimi drobci energije sem ji s premikanjem repa poskusila povedati, da moj »Kako si lahko?« ni bil namenjen njej. Namenjen je bil tebi, Moj Ljubljeni Gospodar. Vedno bom mislila nate in vedno te bom čakala.

V PREMISLEK VSEM....

Avtor: Jim Willis

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli