Zabijanje časa Seznam forumov Zabijanje časa
Namenjen zabijanju časa, kaj pa drugega.
 
 Pogosta vprašanjaPogosta vprašanja   IščiIšči   Seznam članovSeznam članov   Skupine uporabnikovSkupine uporabnikov   RSS Feed   Registriraj seRegistriraj se 
 Tvoj profilTvoj profil   Zasebna sporočilaZasebna sporočila   PrijavaPrijava 




Piki insektov

 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Zabijanje časa Seznam forumov -> BOLEZNI IN ZDRAVILA
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporočilo
bejbi
Boginja


Pridružen/-a: 28.01. 2009, 08:09
Prispevkov: 8129

PrispevekObjavljeno: 19 Maj 2009 09:58    Naslov sporočila: Piki insektov Odgovori s citatom

Ker je trenutno čas pravi, da vso to golazen, nekaj hitrih nasvetov iz domače lekarne:

Soda bikarbona
Če imate doma sodo bikarbono, jo vzemite eno žlico, dodajte nekaj kapljic vode in zmešajte, da dobite gosto zmes. To takoj nanesete na mesto pika ali vboda in pustite delovati nekaj časa.

Limonin sok
Limonin sok bo zmanjšal oteklino in omilil nadležno srbenje po piku komarja. Nekaj kapljic limoninega soka stisnite na mesto pika in nežno vtrite v kožo. Po potrebi ponovite.

Surov krompir
Surov krompir naribajte ali narežite na tanke kolobarje. Obložite z njim mesto pika komarja ali čebele (pred tem odstranite njeno želo). Pustite delovati nekaj časa.

Jabolčni kis
Jabolčni kis deluje zdravilno predvsem pri piku ose. Na mesto pika položite obkladek iz jabolčnega kisa. Ta bo rano hladil in zmanjšal oteklino.

Čajevec in sivka
Eterično olje čajevca in sivke lahko damo direktno na kožo. Obe olji pomagata pri piku komarjev, čebel, klopov, os in drugih insektov. Kapljico ali dve dajte na mesto pika in nežno vmasirajte v kožo.

Peteršilj
Pri piku čebele ali komarja pomaga tudi peteršilj. Naberite šopek peteršilja in ga zmečkajte v roki, nato ga položite na mesto pika. Ublaži srbenje in prepreči oteklino.

Zemlja
Pik čebele bo ublažila zemlja, še najbolje glina. Če otroka piči čebela in nimate pri sebi ničesar, lahko uporabite zemljo. Položite jo na mesto pika in počakajte nekaj minut. Zemlja bo hladila rano in preprečila oteklino. Glina tudi vsrka strup.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
miska
GOFLA GOFLASTA


Pridružen/-a: 30.01. 2009, 10:56
Prispevkov: 1212
Kraj: Dolenjska

PrispevekObjavljeno: 19 Maj 2009 10:01    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

in če imaš hude probleme že s piki komarjev, pejt v lekarno po letizen Rolling Eyes pri komarjih in mušicah in muhah in podobni pikajoči golazni se vsa moja strpnost do živih bitij konča Togoten
_________________
V Zrnu peska videli cel Svet
in Nebo v Roži na poljani,
Večni čas imeti za hip ujet
in Neskončnost obdržati v dlani.
(William Blake, Slutnja nedolžnosti)
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
bejbi
Boginja


Pridružen/-a: 28.01. 2009, 08:09
Prispevkov: 8129

PrispevekObjavljeno: 19 Maj 2009 10:02    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

KLOPI

Klopi so zelo občutljiva bitja. Zimo prespijo, aprila pa se zbudijo in začnejo svoj nevarni pohod. Njihova aktivnost je odvisna od zunanje temperature. Najbolj so aktivni ravno takrat, ko se "zbujamo" tudi mi – maja, junija in julija. Najbolje se počutijo v vlažnih predelih mešanih gozdov do nadmorske višine 600 metrov.

Kako klop ugrizne?

Ugriz klopa ni boleč in ga ne čutimo. Klop pri ugrizu porine svoj "rilček" globoko v kožo in se tam zasidra z dvema kaveljčkoma. Opazimo ga šele, ko se napije krvi. Pri tem se lahko poveča z 1,5 na 6 milimetrov ali več v premeru. Na mestu, kjer vas je mala pošast ugriznila, lahko rahlo srbi. Danes je okuženih več klopov kot nekoč, vsi pa le niso. Klop lahko z ugrizom prenaša virus seroznega meningitisa oziroma meningoencefalitisa in lymsko boreliozo.

Klopni meningitis

Čas od okužbe do pojava prvih simptomov je od sedem do 21 dni. Bolezen poteka v dveh fazah. V prvi fazi, ko je virus v krvi, ima bolnik vročino, glavobol in otrpel tilnik. Po nekaj dneh, ko je bolnik brez vseh bolezenskih znakov, pa sledi druga faza bolezni. Virus se naseli v osrednjem živčevju in povzroča vnetje možganske opne ali možganovine. Z vbodom okuženega klopa vstopi virus v podkožje, kjer se razmnožuje in se preko limfe in krvi prenese do možganskih ovojnic in možganskih celic. Na srečo je večina obolenj blagih in mine brez zdravljenja v nekaj dneh, lahko pa pušča tudi neprijetne posledice. Glavobol je navadno v čelnem predelu, za očmi. Po navadi virusnega meningitisa ni treba zdraviti. Pozdravi se v dveh tednih in ne pušča večjih posledic. Z zdravili lahko blažimo glavobol in nižamo zvišano telesno temperaturo.

Lymska borelioza

Veliko bolj nevarna bolezen, ki jo ravno tako prenašajo okuženi klopi, je lymska borelioza. S povzročitelji lymske borelioze so okuženi klopi po vsej Sloveniji. V nekaterih predelih je okuženih več kot polovica odraslih klopov. Okužba oziroma znaki potekajo v več fazah, ki se lahko raztegnejo v mesece. Če bolezni ne prepoznamo ali je ne opazimo, se nezdravljena nadaljuje. Prvi znak je rdečina kože. Kaže se kot rdečina v nivoju kože, ki na sredini bledi, rdeči rob pa se širi v okolico – to je značilen kolobar, ki je lahko zelo velikih razsežnosti. Rdečina na koži pa ni nujna le na mestu ugriza klopa, lahko se pojavi tudi na drugih delih telesa ali pa jih je celo več.

Zdravljenje z antibiotiki

Bolezen uspešno zdravijo z antibiotikom, posebej če se zdravljenje začne zgodaj. Dokler so prisotne obročaste kožne spremembe, praviloma zadostuje zdravljenje z antibiotiki v obliki tablet, če pa so že prizadeti živčevje, srce ali sklepi, je pogosto treba dajati zdravila v žilo.

Proti klopnemu meningoencefalitisu se lahko cepite. Cepijo z dvema dozama v presledku enega meseca in tretjič po 9 do 12 mesecih. Cepljenje se začne jeseni, da je do pomladi dosežena ustrezna zaščita.Kako preprečite ugriz klopa?

Nikar naj vam strah pred klopi in boleznimi, ki jih prenašajo, ne vzame veselja do sprehodov po gozdu ali igro. Ob upoštevanju nekaj preprostih nasvetov se boste tej majhni in nevarni živalici lahko izognili.

Otroka in sebe pred vsakim sprehodom po gozdu oblecite v svetla oblačila z dolgimi rokavi in dolgimi hlačami. Nikar ne pozabite na pokrivalo za glavo. Tudi če ste otroka skoraj "zamaskirali", ne pozabite na sredstvo proti klopom, s katerim ga namažite ali posprejajte. Če vas na sprehodu spremlja dojenček v nahrbtniku, ga zaščitite enako, če pa je v vozičku, uporabite za to namenjeno mrežo proti mrčesu.

"Forenzični" pregled

Ko se vrneta z gozdnega potepanja, otroka temeljito preglejte. Najbolj enostavno bo, če ga namesto zvečer stuširate kar po sprehodu. Ko ga pregledujete, naj bo na dobri dnevni svetlobi, pozorni bodite na pregibe, dele za ušesi in na intimnih delih. Če ste nepridiprava našli, ga morate odstraniti celega. Nikar ga ne skušajte izpuliti, ker vam to ne bo uspelo. Njegova glavica bo ostala v koži, ker je zasidran s kaveljčkoma, to pa lahko povzroči vnetje in gnojenje.

Odstranjevanje

Načinov odstranjevanja klopov je več. Položite kazalec na klopa in delajte majhne, hitre krožne gibe tako, da se klop med kazalcem in kožo vrti. Enako lahko delate z ovlaženim kosmom vate. Tako boste z draženjem zadka pri klopu sprožili refleks, pri katerem bo spustil kaveljčka in se sam odlepil.

Uporabite lahko tudi posebno pinceto za odstranjevanje klopov. Klopa primite s pinceto tesno ob koži in previdno izvlečite. Vendar nikar ne hitite; če ga boste hoteli odstraniti sunkovito, je več možnosti, da se bo zatrgal. Če ostane kateri koli del telesa klopa v koži, lahko povzroči ognojitev.

Nekateri poskušajo odstraniti klopa tako, da ga vrtijo v smeri urnega kazalca ali v nasprotni smeri, drugi kanejo na klopa kapljico olja ali sline. Ti načini odstranjevanja so uspešni predvsem v primerih, ko so klopi prisesani razmeroma kratek čas, manj uspešni od odstranjevanja s pinceto pa, kadar jih odkrijemo pozneje in so zariti globoko v kožo.

Zdravnik ni potreben

Zadnje čase so ljudje zelo prestrašeni, kadar najdejo klopa pri sebi ali otroku, zato hitijo k zdravniku, še preden ga poskušajo sami odstraniti. A tudi v ambulantah ne odstranjujejo klopov nič drugače, in če je ob ugrizu že prišlo do okužbe, je tudi zdravniki ne morejo preprečiti. Zato ni potrebno, da obiščete zdravnika, ko klopa odstranite. Pozorni pa bodite na rdečino – kolobar kjer koli na telesu, ne samo na mestu ugriza, ki se lahko pojavi še več tednov pozneje. V takem primeru pa nemudoma k zdravniku!

Previdno na gozdnih poteh, s primerno zaščito lahko še vedno uživate v naravi.



[/b]
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
pika
PACIENT Z DIAGNOZO


Pridružen/-a: 28.01. 2009, 10:27
Prispevkov: 11508

PrispevekObjavljeno: 19 Maj 2009 10:02    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

U, dobri tile nasveti, hvala! Mad
_________________
Za vsakega pripeljanega člana lahko enega od obstoječih najamete
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
bejbi
Boginja


Pridružen/-a: 28.01. 2009, 08:09
Prispevkov: 8129

PrispevekObjavljeno: 19 Maj 2009 10:05    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

ALERGIJE NA PIKE ŽUŽELK (čebel, os, sršenov)

Ker sem sama imela izkušnjo s pikov dveh sršenov, dajem nekaj napotkov, ki znajo koristiti.

Kaj je alergija po piku žuželke?
Alergija po piku žuželke je imunsko dogajanje, ki je posledica reakcije med strupom žuželke in proti strupu usmerjenimi specifičnimi protitelesi. Pri prvem piku določene žuželke alergija ni možna. Dovzetni posamezniki se takrat senzibilizirajo, tvorijo se specifična protitelesa, ki se vežejo na posebne celice imunskega sistema (mastocite). Ob naslednjem piku se strup veže na protitelesa, kar ima za posledico sproščanje mediatorjev iz mastocitov. Mediatorji delujejo na gladko mišičje v žilah, bronhijih, prebavilih ter povzročajo simptome alergijske (preobčutljivostne) reakcije.

Katere žuželke povzročajo alergijo?
V našem okolju povzročajo alergijo strupi kožekrilcev, med katere uvrščamo čebele, čmrlje, ose in sršene. Alergije za strupe ostalih žuželk (npr. obadov) so izjemno redke. Čebele in čmrlji imajo podoben strup, med sabo podobna sta tudi strupa ose in sršena. Samo čebela pusti želo na mestu pika. Piki os in sršenov so pogostejši poleti in jeseni, piki čebel so možni skozi vse leto, celo v toplejših zimskih dneh.

Kakšni so alergijski pojavi po piku žuželke?
Alergijski pojavi so lahko lokalni ali sistemski. Pri lokalni preobčutljivostni reakciji nastane na mestu pika večja srbeča oteklina, ki lahko vztraja tudi več dni. Koža na prizadetem predelu je običajno pordela. Sistemske preobčutljivostne reakcije razdelimo v lahke in težke. Za lahko sistemsko preobčutljivostno reakcijo je značilna prizadetost kože in podkožja. Pojavi se srbenje, rdečina, koprivnica in oteklina na od pika oddaljenem mestu (npr. na ustnici, veki, ušesu). Pri težki sistemski preobčutljivostni reakciji so prizadeta dihala in obtočila. Bolnik čuti oteženo dihanje, v prsih mu lahko piska, ima pospešen srčni utrip, postane omotičen, lahko izgubi zavest ali celo doživi anafilaktični šok. Težke sistemske preobčutljivostne reakcije so življenjsko nevarne. Alergijski pojavi se praviloma razvijejo zelo hitro po piku, v nekaj minutah do 1 ure.

Ali je vsaka neprijetnost po piku alergija?
Vsaka neprijetnost po piku žuželke ni alergija. Strup žuželk vsebuje biogene amine in beljakovine, zato je pik vedno boleč. Na mestu pika lahko nastane manjša vnetna reakcija, koža pordeči in oteče. Pri piku večjega števila žuželk se lahko v telo vnese takšna količina strupa, da pride do zastrupitve. O alergiji govorimo samo, ko pri senzibilizirani osebi pride do simptomov, ki so posledica vezave strupa na specifična protitelesa.

Kaj je sistemska in nevarna reakcija po piku?
Sistemska in nevarna je alergijska reakcija takrat, ko se po piku simptomi pojavijo po celem telesu. Nevarna je težka sistemska preobčutljivostna reakcija, pri kateri so prizadeta dihala in obtočila.

Katere stopnje sistemske reakcije poznamo?
Sistemske preobčutljivostne reakcije v grobem razdelimo na lahke in težke. Natančnejša je razdelitev sistemskih reakcij v štiri stopnje. Za prvo stopnjo je značilna prizadetost kože (srbenje, rdečina, koprivnica), za drugo stopnjo prizadetost globljih slojev kože in sluznic (angioedem oziroma oteklina). Posebno nevarno je, če oteklina prizadene sluznico grla. Prvi dve stopnji uvrščamo med lažje sistemske reakcije. Za tretjo stopnjo je značilna prizadetost dihal (dušenje), za četrto pa prizadetost obtočil (omotičnost, anafilaktični šok). Tretjo in četrto stopnjo uvrščamo med težke in nevarne preobčutljivostne reakcije. Vsaki stopnji so lahko pridruženi alergijski očesni ali nosni simptomi: pordele oči, solzenje, zamašen nos, izcedek iz nosu, srbenje oči in nosu. Pri nekaterih bolnikih je poudarjena simptomatika v prebavilih; pojavijo se bruhanje, krči in driska.

Kako sami ravnamo po piku?
Bolniki, ki še niso doživeli preobčutljivostne reakcije, lahko na mesto pika dajo hladne obkladke ali zaužijejo tableto antihistaminika. Po piku čebele je potrebno odstraniti želo, ker s tem zmanjšamo količino vnesenega strupa.
Bolniki, ki so kdaj že doživeli preobčutljivostno reakcijo, morajo ob ponovnem piku zaužiti vse tablete iz seta za samopomoč (2 tableti antihistaminika in 2 tableti steroida).

Kdaj moramo nemudoma k zdravniku?
Ko se po piku žuželke (ne glede na to, ali je bolnik zaužil tablete seta za samopomoč ali ne) razvijajo simptomi druge do četrte stopnje sistemske preobčutljivostne reakcije, je nujna čim hitrejša zdravniška pomoč.

Kdaj k alergologu?
Pregled pri alergologu svetujemo bolnikom, ki so po piku kožekrilca doživeli simptome preobčutljivostne reakcije.

Kako ugotovimo nevarnost težje reakcije v prihodnosti?
Pri bolnikih, ki so že doživeli sistemsko preobčutljivostno reakcijo, težje reakcije ob naslednjem piku ni moč napovedati. Torej so pravzaprav ogroženi vsi bolniki, pri katerih dokažemo preobčutljivost oziroma alergijo za strup žuželke. Alergijo dokazujemo s kožnimi vbodnimi testi s strupom žuželk in določanjem specifičnih protiteles proti strupu žuželk v krvi, v nadaljevanju diagnostičnega postopka opravljamo tudi intradermalne teste s strupom žuželk in laboratorijski test aktivacije bazofilcev.

Kako nam zdravnik svetuje za naprej?
Vsi bolniki, ki so doživeli preobčutljivostno reakcijo po piku kožekrilca, se morajo izogibati situacijam, v katerih je možnost pika velika. Svetujemo tudi opremljenost s setom za samopomoč. Ta vsebuje 2 tableti antihistaminika in 2 tableti steroida, pri bolnikih, ki so po piku že doživeli izgubo zavesti, pa tudi adrenalin v avtoinjektorju. Ob ponovnem piku mora bolnik zaužiti vse štiri tablete naenkrat. Če postane omotičen, si mora injicirati adrenalin. Če se kljub uporabi seta za samopomoč prično razvijati simptomi preobčutljivostne reakcije, je nujno poiskati zdravniško pomoč.

Kdaj zdravnik odloči, da je potrebna specifična imunoterapija?
Specifično imunoterapijo svetujemo bolnikom, ki so po piku doživeli težjo sistemsko preobčutljivostno reakcijo, ob kateri bolnik oteženo diha, čuti prehiter utrip srca, postane omotičen ali celo izgubi zavest. Včasih se za specifično imunoterapijo odločimo tudi pri tistih bolnikih, ki so doživeli lažjo sistemsko preobčutljivostno reakcijo in so zelo ogroženi za ponovitev pika. Bolnike, ki so preobčutljivi za strup čebele ali čmrlja, zdravimo s čebeljim strupom; preobčutljive za strup ose in sršena pa s strupom ose.

Kaj dejansko je specifična imunoterapija?
Specifična imunoterapija je postopek, pri katerem spremenimo imunski odziv, tako da se ob ponovitvi pika ne razvije sistemska preobčutljivostna reakcija oziroma je ta lažje stopnje. Gre za postopek, pri katerem v telo v obliki podkožnih injekcij vnašamo industrijsko pripravljen strup ose ali čebele. Odmerki so sprva majhni in jih postopno večamo; sprva so razmiki med prejemanjem doz krajši, postopno pa jih daljšamo. Uvodna faza zahteva dvodnevno hospitalizacijo, nadaljevanje je ambulantno. Ob vsakem vnosu alergena v telo obstaja možnost lokalnega ali sistemskega zapleta. Pri bolnikih, ki so med imunoterapijo doživeli zaplet, postopek imunoterapije individualno prilagodimo. Postopek specifične imunoterapije po trenutno veljavni doktrini traja 5 let. Najboljši dokaz, da je bila imunoterapija uspešna, je podatek, da je bolnik ponoven pik prenesel brez zapletov.


S katerimi ukrepi lahko zmanjšamo tveganje za pik žuželke?

Bolniki, ki so preobčutljivi za strup žuželke, se morajo izogibati situacijam, v katerih je velika možnost ponovnega pika. Take situacije so: nabiranje cvetočega cvetja, pobiranje odpadlega sadja, hoja po travi brez ustrezne obutve, športne aktivnosti na prostem brez ustreznih oblačil, uživanje hrane in sladkih pijač na prostem, vožnja s kolesom ali motorjem brez uporabe rokavic in čelade. Pri delu na vrtu je potrebno obleči srajco z dolgimi rokavi, dolge hlače, kapo in rokavice. Odsvetujemo uporabo parfumov in dišečih krem za sončenje ter oblačila pisanih barv. Ob približevanju žuželke se morajo bolniki izogibati nenadnih kretenj, ob napadu večjega števila žuželk naj si skušajo pokriti glavo z rokami ali kosom oblačila. Preobčutljivi za strup žuželke morajo vedno nositi s seboj set za samopomoč.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
rose61
KOMAJ ZAZNAN UTRIP


Pridružen/-a: 28.03. 2015, 10:30
Prispevkov: 1

PrispevekObjavljeno: 28 Mar 2015 10:55    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Mimgrede me je še mal psihoanalizhirala, pol k se je prebila na moj "drugi nivo". Rolling Eyes Shocked

Nikol prej me ni vidla... pa je vse uganila ChazzJazz Qua Qua Qua Qua
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Zabijanje časa Seznam forumov -> BOLEZNI IN ZDRAVILA Časovni pas GMT + 2 uri, srednjeevropski - poletni čas
Stran 1 od 1

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


MojForum.si - brezplačno gostovanje forumov. Powered by phpBB 2.