 |
Zabijanje časa
Namenjen zabijanju časa, kaj pa drugega.
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
Frederika
LEJ, K´ ZNA GOVORT´
Pridružen/-a: 28.01. 2009, 13:43
Prispevkov: 360
Kraj: Ljubljana
|
 Objavljeno: 30 Jan 2009 17:18 Naslov sporočila: NE SILIMO OTROKA V SAMOSTOJNOST |
 |
|
DRUŽINSKE POČITNICE
Veliko staršev razmišlja, kako otroka navaditi na samostojnost: Kako ga naučiti, da bo sam skrbel za osebno higieno, kdaj bo lahko brez pleničk, kako ga navdušiti, da bo sam pospravljal za seboj ali sodeloval pri skupnih delih v družini, kdaj bo lahko sam na dvorišču, samostojen pri igri, na počitnicah, kdaj bo lahko sam doma … O vsem tem smo se pogovarjali s priznano in priljubljeno psihologinjo Marjo Strojin.
Včasih je za idealnega veljal tisti otrok, ki je bil ubogljiv, danes pa je na prvem mestu samostojnost. Žal pa ne eno, ne drugo ni dobro, če gremo v skrajnost, saj se ponavadi sprevrže v svoje nasprotje. Kdaj bo otrok samostojen, je odvisno od številnih dejavnikov, na primer od življenjskega sloga družine in otrokovih osebnostnih lastnosti.
Ne prezgodaj!
Samostojnost se pri predšolskem otroku razvija zelo različno. Njen razvoj je odvisen od dveh naravno danih, že zgodaj izraženih značilnosti: materine skrbi za otroka, ki izvira iz močne povezanosti oz. simbioze in otrokove potrebe ter želje po samostojnosti, ki se pojavi že zelo zgodaj. V tem obdobju malček želi vse postoriti sam. Oboje je potrebno upoštevati, prav tako kot je potrebno upoštevati značilnosti posameznega otroka. Temeljno vprašanje pri vzgoji je, kako otroku dati varnost in hkrati primerno mero samostojnosti, pravi Strojinova. Zato moramo otroka dobro poznati, da vemo, kje potrebuje zaščito, kakšne so njegove sposobnosti in koliko časa potrebuje. Nekateri otroci so hitreje samostojni, nekateri so plašni in potrebujejo drugačne vzpodbude, nekatere pa je treba malo »krotiti«.
Predšolskemu otroku moramo zagotoviti brezskrbno otroštvo. Dovolimo mu, da sme biti otrok. To pomeni, da mu ne nalagamo prezgodaj obveznosti in dolžnosti in ga silimo v samostojnost. Prezgodnje, nasilno navajanje na samostojnost se lahko sprevrže v svoje nasprotje in ko se pričakuje od otroka samostojnost za delo v šoli in socialno zrelost, nastopijo težave, ki se prej niso pokazale.
V tujini so sprejeli predpise, kdaj in koliko samostojnosti lahko damo otroku, vendar to ne rešuje problema vzgoje k samostojnosti. Za to je potrebno razviti občutek, kdaj je lahko otrok samostojen. Drastične zahteve lahko vodijo v krutost, zlorabo, v otroku sprožajo strah, ki ga je potem potrebno zdraviti s strokovno pomočjo. Marja Strojin odločno odsvetuje treninge k samostojnosti pri predšolskem otroku, še posebej ne na silo, saj to nima nobenega učinka na kasnejšo zrelost za samostojnost. Nekateri starši skušajo prestopiti mejo samostojnosti z vstopom otroka v vrtec. Vzamejo mu dudko in stekleničko, želijo, da se navaja na kahlico in te zahteve postavijo tudi vzgojiteljici. To je velika napaka! Prav v obdobju, ko otrok vstopa v novo okolje, ne bi smeli uvajati nobenih sprememb. Tudi igračka, ki jo otrok vzame s seboj v vrtec, bi morala biti z otrokom vedno in povsod, saj mu pomeni vez z domom. Torej ne moremo določiti dni, ko jo bo smel imeti, ali jo puščati v garderobi, da se ne bi poškodovala ali izgubila. Otroka moramo opazovati in ga postopoma voditi k samostojnosti, mu dovoliti strahove, nesamostojnost in druge človeške slabosti. Pomembno je da je vzgoja postopna in s posluhom.
Samostojna igra in pospravljanje
Starši si želijo, da bi otrok, čim prej sam pospravil igrače, ali garderobo za seboj. Prav je, da otroka vzpodbujamo, da postori, kar je zmožen narediti, vendar ima pravico, da včasih, ko ima interes pospravi sam, včasih pa mu bomo morali pomagati. Predšolski otrok ne more prevzemati stalnih obveznosti in dolžnosti, ker za to še ni sposoben. Njegovo vedoželjnost in pripravljenost za sodelovanje moramo vzpodbujati, da mu damo občutek, da zmore in marsikaj zna, vendar moramo upoštevati njegov interes, dokler je prisoten.
Otroci imajo tudi različne potrebe po samostojni igri in starši morajo upoštevati individualne razlike. Nemirni otroci bodo pri igri pogosteje potrebovali prisotnost staršev, več skupne igre in umirjeno, nemoteče okolje. Prav tako bo otrok, ki starše močno pogreša, kazal močno potrebo po njihovi bližini. To je še posebej značilno za malčke, ki so bili ves dan v vrtcu, ločeni od staršev. Takrat si moramo vzeti čas in se z njim poigrati. Ko mu ustrežemo in potešimo lakoto po našim bližini, se bo samostojno zaigral. Če tega ne storimo, bo ves čas iskal našo prisotnost. Izkoristimo torej otrokovo željo po bližini, ko je najmočnejša. Ko bo dobil zagotovilo, da smo in bomo, se bo posvetil svoji igri.
Počitek
Zaradi pomanjkanja časa moramo vedno bolj načrtovati svoje delo. Prav je, da vsak dan rezerviramo tudi urico časa, ki jo pred spanjem preživimo z otrokom. To ni razvajanje, ampak investicija za obdobje, ko naše bližine ne bodo več potrebovali ali želeli. To je čas, ki ga namenite pripovedovanju pravljic, branju, pogovoru. Če boste otroka takoj po tem, ko je prišel iz vrtca, vprašali, kako se je imel, bo odgovor ponavadi kratek - dobro. Zvečer se bo raje razgovoril. Pripovedujte mu tudi o vaših dogodkih. Rad vam bo prisluhnil, ker mu veliko pomenite. In če boste utrujeni in boste za hip pomislili, da bi večerni obred opustili, se spomnite, kako hitro odrastejo otroci. Zamujenega časa otroštva vaših otrok pa ni mogoče povrniti.
Sam doma, v trgovino, na dvorišče
Ko se odločamo, ali bomo otroka poslali v trgovino, ali pa mu dovolili, da ostane sam doma ali na dvorišču, moramo premisliti, kako velikim tveganjem ga prepuščamo. V predšolskem obdobju je trikrat zapovedana predvsem varnost. Teorija pravi, da predšolski otrok še ni zrel, da bi bil sam doma ali na igrišču, razen za krajši čas. Je namreč zelo radoveden in gotovo bo vedno našel kaj, kar bo ogrožalo njegovo varnost. Prav tako majhen otrok še nima izdelanega občutka za čas, ki se razvije šele v drugem, oziroma tretjem razredu. Šele takrat se z njim lahko dogovarjamo, kdaj se bomo vrnili, kdaj ga bomo poklicali po telefonu. Pri osmih, devetih letih je že sposoben razumeti sporočila in predvideti nevarnost.
Sam na počitnicah
Ko vidite, da otrok rad odhaja v vrtec, se druži z vrstniki, je samostojen in dokaj samozavesten, ste prepričani, da je čas, da tudi sam odide s prijatelji na počitnice. Če se temu upira, se pogosto zgodi, da starši to preslišijo in mu očitajo, kako so drugi pogumnejši. Toda upoštevati moramo, da so med otroki razlike in da počakamo na čas, ko je otrok že predelal ločitvene (separacijske) procese in si bo počitnice s prijatelji želel. Pomembno je tudi, kdo gre z otrokom. Če je to njegova vzgojiteljica, bo veliko lažje prenesel ločitev, kot če bi šel z njemu tujo osebo. Tudi Marja Stojin je svojo deklico, ki je bila izrazito samostojen otrok, poslala na letovanje. Da nebi begala otroka, jo ni obiskala ali telefonirala. Ko se je deklica vrnila, je povedala, da je na počitnicah jokala. Rekla je: »Veš jaz nisem vedela, da je noč takšna brez tebe.«
Pustimo otrokom, da so otroci, takrat ko to so! svetuje Marja Strojin. Vsak razvoj ima svoje zakonitosti in prav tako razvoj samostojnosti. Najlažje mu bomo na poti k samostojnosti pomagali, če ne bomo preslišali in spregledali sporočil, ki jih sporoča. |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
pika
PACIENT Z DIAGNOZO
Pridružen/-a: 28.01. 2009, 10:27
Prispevkov: 11508
|
| Objavljeno: 31 Jan 2009 23:23 Naslov sporočila: |
|
|
Dober tekst, podpišem, zdaj, ko imam malo več izkušenj... določene stvari bi (za nazaj) počela malce drugače...
Tisto s počitnicami... ne štekam staršev, ki otroke porivajo v razne kolonije proti njihovi želji oz. volji... jaz ne bi imela srca, samostojnost gor ali dol. Lani smo jo sicer vpisali v neko kolonijo, čeprav je takoj rekla, da ne bi šla. Zato, ker ni skorajda nikogar poznala. Vmes si je na silo nekaj premislila, vendar ni bila prepričljiva. Par dni pred odhodom je zvečer začela milo in iz srca jokati in rekla, da ne bi šla. Naslednji dan smo jo odjavili. Nikol več niti ne trznem, dokler sama ne izrazi želje.
_________________
Za vsakega pripeljanega člana lahko enega od obstoječih najamete |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
chazzjazz
Batina
Pridružen/-a: 27.01. 2009, 22:08
Prispevkov: 6102
Kraj: Tukaj
|
| Objavljeno: 31 Jan 2009 23:50 Naslov sporočila: |
|
|
Če bo naša tamala količkaj po meni, kar se tega tiče in če bo šlo, kot z vrtcem, potem bo veljalo geslo "glista nima domotožja". 
Mene so po treh treningih na Taboru v "podmornici" pri petih letih poslali za teden dni v Austrijo. Sploh ni bilo slabo in baje se nisem nič protivil. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Fox
LEJ, K´ ZNA GOVORT´
Pridružen/-a: 29.01. 2009, 14:40
Prispevkov: 398
Kraj: LJUBLJANA
|
| Objavljeno: 01 Feb 2009 00:22 Naslov sporočila: |
|
|
| Res je...počasi in postopoma jih je treba navajati na samostojnost, ne silit otroka v nekaj za kar še ni pripravljen. Je pa res, da je zavijanje v vato tudi škodljivo, da ga naprimer tudi pri babici ne pustijo prespati. Preveč priklepanja otroka nase ni dobro. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
