Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

bejbi · Boginja Pridružen/-a: 28.01. 2009, 08:09 Prispevkov: 8129

Prebrala sem super blog, ki ga je napisal en študent medicine. Na humoren ampak jasen način je predstavil "stanje zaljubljenosti" malce drugače.... Ne bom razlagala, zaželela vam bom le - prijetno branje in pričakujem komentarje.

P.S.
Upam, da se ne boste spotikalo ob to, da je fant gej in opisuje pač skozi svoje "oči" Rolling Eyes

HE LOVES ME, HE LOVES ME NOT

Za trenutek zaprite oči in si zamislite najbolj romantične dele človeškega telesa. Neskončno globoke oči, široka ramena, lep nasmeh … Jaz bom tukaj nehal naštevati, vi lahko seveda preidete še na druge telesne predele. Grem pa stavit, da niste pomislili na kavdalno jedro in ventralni tegmentum. Niste, a ne? Sem vedu. To sta dve področji v možganih, za kateri so znanstveniki v zadnjih letih odkrili, da imata ključno vlogo v procesu zaljubljanja.

Kavdalno jedro ima veliko vlogo pri nadzoru motorike, je pa tudi eden od kontrolorjev hrepenenja in želja. Tukaj so shranjeni naši lepotni ideali, ki temeljijo na naših preteklih izkušnjah. Kavdalno jedro tako praktično določa, v koga se bomo zaljubili.

Ventralni tegmentum pa najdemo v srednjih možganih in je globoko vpleten v t. i. »nagradni sistem« možganov in motivacijo. Ima številne povezave z ostalimi deli možganov, vključno s kavdalnim jedrom in amigdalo, kjer je sedež čustev.

Čeprav tega noben noče priznati, smo vsi nekoliko plehki: najprej opazimo zunanjost osebe, šele nato pride karakter, notranja lepota in blablabla … No, tolažba za vse nas je lahko, da si nismo sami krivi, ampak je tako zaradi evolucije. Ko je človeška vrsta bila še na stopnji Kremenčkovih, je bilo za njeno ohranitev zelo pomembno, da sta se našla partnerja, ki sta bila zdrava in plodna. Ta nagon se je podzavestno ohranil še do danes; ker pa nas ne lovijo več dinozavri, je le nekoliko manjši. Študije so pokazale, da je danes - kar zadeva fizične privlačnosti - najbolj pomembna simetrija obraza, šele nato sledijo celotna postava in feromoni. Obstaja tudi razlika med ženskimi in moškimi možgani: moški dajejo večji poudarek na zunanji izgled kot pa ženski.

Zaljubljenost lahko razdelimo v 3 faze: poželenje, privlačnost in dolgoročna navezanost.

Ok, čisto hipotetično: predstavljajmo si, da živimo v popolnem svetu in so vsi moški geji. Sprehajam se po nabrežju Ljubljanice in vidim oh-in-sploh dober primerek moške populacije (tok za info - moja trenutna predstava idealnega tipa: tall, dark & smart, ima motor, zna igrat kitaro in zelo rad kuha vampe). Kavdalno jedro se vključi in po do zdaj še neznanih poteh sproži povečano izločanje spolnih hormonov testosterona in estrogena, ki povečata spolni nagon in dovzetnost za zunanji videz potencialnega partnerja, ter feromone. To je prva faza zaljubljenosti.

Ker smo v popolnem svetu, imam dovolj jaj*, da pristopim do tipa in ga povabim na pijačo. Če bi bila njegova reakcija negativna, se kavdalno jedro ne bi preveč sekiralo, prenehalo bi z aktivnostjo brez groznih posledic in tipa bi kmalu pozabil. Ampak, v tem popolnem svetu bo tip seveda z veseljem sprejel povabilo. Na pijači se spoznavava in se nato med tednom zmeraj več druživa. Voziva se z motorjem, igrava na kitaro in pojeva, poleg tega pa enkrat izrazi željo, da bi za kosilo jedel vampe. Takrat nastopi druga faza zaljubljenosti, v kateri ima pomembno vlogo ventralni tegmentum. Ta začne izločati hormon dopamin, ki povzroča naval sreče, povišano energijo in zbranost ter zmanjšuje potrebo po spanju in hrani. Ventralni tegmentum pošilja dopamin v kavdalno jedro, le-to pa zahteva vedno večje odmerke. Te odmerke dobimo tako, da imamo vedno več stikov z osebo, ki nas privlači. Dobesedno postajamo odvisni od te osebe. Ko so raziskovalci slikali možgane sveže zaljubljenih ljudi in jih primerjali z možgani kokainskih odvisnikov, je bila slika zelo podobna, včasih celo identična.

Prav tako se zmeraj, ko vidimo ljubljeno osebo ali pa o njej samo razmišljamo, sprosti hormon noradrenalin, zaradi česar nam naraste pulz, roke pa se nam začnejo potiti.

Tretji hormon, značilen za to fazo, je serotonin, ki uravnava razpoloženje, jezo in agresijo (slednjo zmanjšuje) ter sodeluje pri učenju in tvorbi spomina. Laično je znan kot »hormon sreče«. Zaradi njega nenehno mislimo na ljubljeno osebo in sanjarimo.

Koktejl teh treh hormonov povzroča tisti občutek zatreskanosti, ko smo v oblakih, nič nas ne more zmotit, prav tako pa ne vidimo nobene napake na svojem partnerju. V tem času so zelo aktivni predeli možganov za užitek in nagrado, manj aktivni pa so predeli za kritično presojo in moralo …, zato se lahko včasih »nekoliko« nerazsodno obnašamo.

Po določenem času pa ta zatreskanost mine in preidemo v 3. fazo: navezanost. Tukaj sta glavna hormona oksitocin in vasopresin. S tem oh-in-sploh tipom sva v prejšni fazi zaljubljenosti seveda na veliko seksala. Oba hormona se sproščata ob orgazmu, oksitocin pa še pri objemanju in pri ženskah pri porodu. Oksitocin povzroča navezanost, zaupanje, željo po povezovanju (to razloži prijeten občutek, med objemanjem po seksu).

Glavna funkcija vasopresina je sicer uravnavanje količine vode v telesu, vendar vpliva tudi na nastajanje navezanosti, spomina in ljubosumja. (Če ste ljubosumni na svojega partnerja, zdaj veste, da je s kemijskega vidika to popolnoma normalno.)

Klub temu, da se v 3. fazi zmanjša nivo spolnih hormonov in zato mogoče ni več toliko seksa kot na začetku veze, sta ta dva hormona že naredila svoje, in čeprav ni več tiste evforije in strasti kot prej, je zdaj namesto tega prisoten občutek pripadnosti in varnosti.

Vez, ki nastane med partnerjema zaradi oksitocina, je podobna vezi med materjo in otrokom pri dojenju, kjer se ta hormon prav tako sprošča v velikih količinah.

No pa se vrnimo nazaj v realen svet: veze propadajo … jebi ga, shit happens. Prekinitev stikov z ljubljeno osebo povzroči prenehanje izločanja dopamina iz ventralnega tegmentuma, kavdalno jedro pa še vedno potrebuje svojo dozo. Pride do odtegnitvenega sindroma, ki je v psihičnem pogledu zelo podoben tistemu pri ljudeh, ki se odvajajo od drog. V tem času lahko pride do depresije, apatije, pomankanja apetita, motenj spanja, občutka tesnobe, možna je celo fizična bolečina. Saj verjetno veste o čem govorim - pač prebolevamo. Skozi čas pa kavdalno jedro zmanjšuje potrebo po dopaminu, dokler ne pade nazaj na začetno raven. Na tej stopnji smo vsaj telesno preboleli neko osebo, medtem ko je stopnja psihične navezanosti pri vsakemu posamezniku drugačna.

Zanimivi so tudi izsledki raziskav, ki so pokazale, da so med seksom z osebo, do katere ne čutimo navezanosti (govorimo recimo o »one night stands«), vključeni popolnoma drugi predeli možganov kot pri možganih zaljubljenih ljudi. Seks in ljubezen torej nista eno in isto, čeprav zaradi hormonov, ki divjajo v nas, lahko prvo zamenjamo z drugim.

Mogoče se sliši kot iz kakšne Shakespearove drame, ampak znanstveniki so na zelo dobri poti, da ustvarijo »ljubezenski napoj« oz. tabletko. Iščejo samo še pravilno ramerje oksitocina in dopamina. Prav tako iščejo tudi tabletko za prebolevanje s snovmi, ki zavirajo delovanje oksitocina.

Komu bi podtaknili ljubezensko tabletko, da bi se zaljubil v vas? Rolling Eyes

Čimo

Vir:
http://glavca.blog.siol.net