Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Frederika · Objavljeno: 05 Feb 2009 12:39 Naslov sporočila: KRIZA SREDNJIH LET?

Zadnje čase opažam na drugih spletnih straneh veliko razmišljanj ljudi o bivanjski tematiki. Kdo smo, kam gremo, zakaj nekaj tako počnemo, kot počnemo, kaj bi radi spremenili? Pa še kaj bi se našlo. Zanimivo, da ima veliko ljudi nekakšno željo po tem, da bi veljali za duhovno razvite ljudi in iz tega naredijo celo famo. Po mojem mnenju pa je duhovna razvitost vsakega posameznika nekje v njem že od otroštva in del njegovega značaja. Če odmislim sam cilj, ki pomeni željo po duhovni razvitosti, je zame, ki sem bolj praktična, zadeva dokaj preprosta.

Spraševanje, kam gre ta svet, se meni ne zdi produktivno, če ne znam odgovoriti niti na osnovno vprašanje, kam grem jaz sama. Vsi pridemo enkrat v letih do nekakšne notranje potrebe, da si postavimo določena vprašanja in da vsaj navidezno okoli sebe vzpostavimo red, ki nam ustreza. Ker sem malo starejša kot marsikdo na tem forumu (razlika niti ni tako velika, pa kljub temu), sem ugotovila, da se moški okoli 40. leta začnejo spraševati o določenih stvareh, o katerih si nikoli prej niso zares belili glave. Nenadoma si zaželijo v sebi ustvariti mir in zadovoljstvo zaradi stvari, ki so jih že naredili. Eni postanejo aktivni in samo begajo od enega konca na drugega, ker se jim zazdi, da so obtičali v nekem obdobju svojega življenja, drugi pa delajo obračune s preteklostjo na način, da se popolnoma umirijo in navzven ne kažejo nobene potrebe po spreminjanju. Tudi pri ženskah se začne ta proces dogajati približno ob istem času, pa čeprav je včasih razlog par novo nastalih gubic okoli oči.

Sama sem šla v preteklih dveh letih skozi več procesov. Verjetno zato, ker imam med prijatelji tudi mlajše ljudi in nenadoma sem v nekaterih stvareh razliko v letih zelo občutila, v drugih pa niti malo. Kdaj nastopi v nas samih trenutek, ko se zavemo, da gremo nepreklicno po poti prednikov in bomo kmalu zadnji v vrsti? Verjetno je to čisto subjektivno ali pa se o tem sploh ne sprašujemo. Jaz sem si zaželela miru. Zaželela sem si, da bi bila pomirjena s svetom in v tistem obdobju sem marsikomu odpustila in ga tudi čustveno spustila od sebe. Čutila sem grozno potrebo, da odvržem iz svojega življenja vse, kar ne potrebujem več. Zaželela sem si, da bi bilo pred menoj čisto polje in nove poti, za menoj pa ničesar, kar bi še morala opraviti, bodisi z ljudmi, ki so me spremljali do tedaj, bodisi s predmeti, na katerih sem visela iz najrazličnejših vzrokov.

Ko danes pogledam, kaj mi je uspelo, sem pravzaprav srečna. Ljudje, ki jih imam okoli sebe, so se nekako izkristalizirali točno v to, kar si želim in kar lahko imam rada. Počutim se svobodno pri sprejemanju lastnih odločitev in počutim se popolnoma srečno z ženskim principom dojemanja sveta. Čeprav nisem ta hip v situaciji, ki bi mi zagotavljala tudi materialno preskrbljenost, pa po drugi strani nekako vem, da se bo vse uredilo. Točno vem, kaj nočem in kaj ne dopuščam in sposobna sem trdno stati za svojimi stališči. Med tem procesom sem postala mehkejša, čeprav sem mislila, da bom pravzaprav bolj kritična. v svoje življenje spuščam tiste, ki jih želim. Opredelim se za to, kar mislim in nekje v meni se je izoblikovalo nekakšno močno jedro, ko sem se zavedala vseh sprememb. Veliko bolj popustljivo gledam na "hibe" ljudi in veliko manj je stvari, za katere čutim, da moram o njih sploh imeti kakšno mnenje. Mir, ki se je naselil v meni, je sigurno posledica tega, da sem dokaj zgodaj opravila s svojo preteklostjo in zamerami iz otroštva. Vsega dogajanja ne jemljem kot krizo temveč kot zmožnost presojati stvari iz več zornih kotov. Moja leta so nekaj, zaradi česar sem pravzaprav prišla do vsega tega. Še vedno trdim, da je ljubiti življenje največ, kar lahko narediš zase. Čeprav te telo včasih preseneti, ker čutiš bistveno razliko med 30 in 45, me to niti ne zaposluje, ker funkcioniram na več področjih čisto brez zapletov. Določenih procesov se ne da ustaviti, lahko pa postaneš bolj prizanesljiv do sebe in jih sprejmeš kot normalen del spreminjanja vsega. Kriza srednjih let po mojem ni resnična kriza temveč zgolj nujna potreba vsakega posameznika, da končno sprejme sebe samega in se vzljubi, če mu to ni uspelo že prej.

pika · Objavljeno: 05 Feb 2009 14:23 Naslov sporočila:

Ah, te krize... kriza dvajsetih, ko je konec -teen obdobja, kriza tridesetih, ko kao vstopaš iz divjih let v umirjeno družinsko življenje, kriza štiridesetih, ko se bližaš abrahamu... Kaj pa vem. Mene včasih mal stisne, zdej ko sem na poti proti štirici, priznam, ampak ker sem pozitivka in znam uživat v vsakem življenjskem obdobju, tudi hitro mine. Sploh pa, zadnjih deset let se počutim in funkcioniram najbolje v svojem življenju in ne vidim razloga, zakaj ne bi bilo tako tudi vnaprej. Pa še moja mati mi vedno reče... veseli se penzije, to je najlepše življenjsko obdobje, ki ga ne bi zamenjala za nič na svetu... Idemo dalje :cool:
_________________
Za vsakega pripeljanega člana lahko enega od obstoječih najamete

bejbi · Boginja Pridružen/-a: 28.01. 2009, 08:09 Prispevkov: 8129

Eh, jest se pa prav nč ne obremenjujem z leti-in to mislim resno. Počutm se fajn, mlado in ok in konec koncev - leta so itak sam ena številka zarad katere se obremenjujemo/jo zato, ker družba non stop ponavlja to sranje. Živi smo, fajn nam je, manjka mislim da nam nič ne, hudga nam tut ni torej - ni poante v vsem skupaj. Drži? Drži.

pika · Objavljeno: 05 Feb 2009 15:18 Naslov sporočila:

bejbi · Boginja Pridružen/-a: 28.01. 2009, 08:09 Prispevkov: 8129

Frederika · Objavljeno: 06 Feb 2009 11:21 Naslov sporočila:

bejbi · Boginja Pridružen/-a: 28.01. 2009, 08:09 Prispevkov: 8129

chazzjazz · Objavljeno: 06 Feb 2009 11:44 Naslov sporočila:

Mene te krize zagrabijo tako enkrat na dekado, trajajo par dni, pol si pa rečem; "Jebiga, takav sam kakav sam" in grem dalje. V vsakem od teh obdobij je bilo vsega, kar hočeš a vse nekje v okvirih let, ki sem jih živel. Vedno sem bil bolj "Go with a flow" in se nisem dosti oziral na norme in smernice, morda me je to rešilo prevelikih miselnih tegob o mojem tukaj in sedaj.
Opažam pa pri nekateri res hude in resne travme zaradi tega, ker se "morajo" prilagajati nekim, trenutno uveljavljenim normam življenja, ki jih narekuje družba. Čist mem.
_________________
If women are so good at multitasking, how come they can't have a headache and sex at the same time?

rdecka · Objavljeno: 16 Feb 2009 09:07 Naslov sporočila:

Jaz pa težko verjamem, da obstajajo ljudje, ki jim je vseeno, ker se starajo Rolling Eyes

...

Mene sedaj, ko se bližam 40-tim, vsake toliko zagrabi misel, da je za mano tista polovica življenja, ki je bila nekako svetlejša, lažja, lepša...in da prihaja tista druga, ko je vse drugače...počasneje...težje...

In da me ne bo kdo narobe razumel...to ne pomeni, da ne uživam v vsakem obdobju posebej...pomeni le, da se z leti vse bolj in bolj zavedam svoje minljivosti...

Frederika...vem, da si pisala o drugish stvareh...a sem mogla dodat Rolling Eyes

.
Se pa strinjam s tem, kar si napisala...

saš(k)a · Objavljeno: 30 Mar 2009 12:22 Naslov sporočila:

...ok priznam, ko se je 3 spremenila v 4 sem se zamislila. Prvo kar sem naredila naslednji dan je bil obisk najbližje in najbolj založene drogerije. Zadržala sem se med policami toliko časa dokler nisem pobrala vseh izdelkov ki so zagotavljali mladost, našponanost, sijaj, vitamine....bolje da vam vsega ne napišem.......od dnevne do nočne pa tiste vmesne (ki btw sploh ne obstaja) prvi dan sem vstala uro prej da sem to vse nanesla na sebe in mislim da sem takšen tempo držala dober teden. Danes tega enostavno ne počnem več, ne da se mi in ne vidim smisla....svojemu obrazu kakor tudi telesu privoščim vlažilno kremo svoji duši pa stvari ki se odražajo na mojem obrazu. Danes lahko brez velikega premišljevanja in tuhtanja trdim da je obdobje po 4_ čist ok. Wink

_________________
Sem to kar sem, drugih je že tako
preveč.

BladeRunner · Objavljeno: 22 Dec 2010 15:38 Naslov sporočila:

no, to je to
http://www.physorg.com/news/2010-12-brain-fully-mature-30s-40s.html

Confused

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli