Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

bejbi · Boginja Pridružen/-a: 28.01. 2009, 08:09 Prispevkov: 8129

Redko pomislimo, da bomo mogoče kdaj potrebovali (bog ne daj sicer) kri ali še v slabšem primeru kak organ. Je kdo med nami, ki je redni darovalec krvi, mogoče vpisan kot darovalec organov po smrti?
Zakaj ja, zakaj mogoče kdo ne? Ima kdo kakršnekoli predsodke pred tem?

bejbi · Boginja Pridružen/-a: 28.01. 2009, 08:09 Prispevkov: 8129

Par besed o vsem skupaj:

Darovanje organov in tkiv po smrti je odločitev, za katero bi bilo prav, da bi o njej razmišljali tudi v družinskem krogu. Vsak človek se za časa življenja lahko odloči o darovanju in to odločitev izrazi pisno kot »oporoko« na posebej pripravljenem obrazcu ali jo pove svojcem. Po smrti moramo organe, primerne za presaditev, vzdrževati, da še do neke meje delujejo, kar je časovno zelo omejeno. Če nimamo podatka o opredelitvi za darovanje te osebe, smo zamudili čas, v katerem je še možno opraviti odvzem za presaditev.

Po novem pa je volja posameznika, da po svoji smrti daruje svoje organe za potrebe odvzema in presaditve za namen zdravljenja, lahko zapisana tudi na kartici zdravstvenega zavarovanja.

Od 29. marca 2004 ima vsakdo, ki želi postati darovalec, možnost, da svojo odločitev izrazi pri pooblaščeni osebi na pooblaščenih mestih (seznam je naveden na naslednji strani). Tam izpolni poseben obrazec, pristopno izjavo, pooblaščena oseba preveri identiteto darovalca in jo s podpisom potrdi. Izjavo pošlje v priporočeni pošiljki na Slovenija-transplant. Opredelitev posameznika se v informacijski sistem ZZZS, kjer obstaja ločena baza podatkov o opredelitvi po smrti, zapiše na osnovi izpolnjene pristopne izjave v Slovenija-transplantu. Podatek o opredelitvi za darovanje organov se nevidno zapiše na kartico zdravstvenega zavarovanja po prvi naslednji potrditvi kartice na samopostrežnem terminalu.

Podatki o opredeljenosti za darovanje, ki so shranjeni na kartici zdravstvenega zavarovanja, so dostopni izključno zdravniku transplantacijskemu koordinatorju, ki je v vsaki bolnišnici odgovoren za področje darovanja po smrti. Zapis na zdravstveni kartici lahko odčita po smrti posameznika s posebnim računalniškim programom le z uporabo za to določene profesionalne kartice. Vsak državljan lahko preveri svoje podatke o opredeljenosti za darovanje po smrti osebno na Slovenija-transplantu na podlagi pisne zahteve.

Darovalec ima vso moralno pravico, da svojo prvotno odločitev o posmrtnem darovanju organov tudi prekliče.

bejbi · Boginja Pridružen/-a: 28.01. 2009, 08:09 Prispevkov: 8129

Darovalec je lahko vsak zdrav človek
Darovalec je lahko vsakdo, pomembno je le, da je zdrav in ni nosilec infekcijskih, posebej virusnih bolezni (na primer virusa HIV, hepatitisa B in C) oziroma da nima malignega obolenja, ki bi se lahko razširilo na prejemnika. Za darovanje organov po svoji smrti se lahko odloči tudi mladoletna oseba, vendar šele po dopolnjenem 15. letu starosti. Če se človek za časa svojega življenja ni opredelil za darovanje svojih organov po smrti, se njegove organe lahko odvzame, če temu ne nasprotujejo njegovi najbližji.

Pri mrtvem darovalcu lahko dele telesa zdravniki odvzamejo šele takrat, ko je po vseh predpisih ugotovljena smrt. Sodobna medicina je možgansko smrt, t.j. dokončno odpoved delovanja celotnih možganov, sprejela kot smrt posameznika. Takšno odločitev so sprejele tudi vse velike veroizpovedi sodobnega sveta. Ker je za uspešno presaditev organov ključnega pomena njihova zadostna prekrvavljenost, je treba po smrti darovalca čim prej urediti vse pogoje za odvzem organov. Prav zato je tako pomembno, da se človek za darovanje svojih organov opredeli že za časa svojega življenja, saj je na ta način prihranjen dragoceni čas, ki bo drugemu človeku poklonil življenje.

Darovalec ledvico, ki je parni organ, lahko daruje tudi za časa svojega življenja, vendar le ljudem, s katerimi je genetsko, sorodstveno ali emocionalno povezan. Da bi pri tem preprečili morebitne zlorabe v smislu komercializacije ali drugih prepovedanih poti, mora vsak primer tovrstnega darovanja obravnavati Etična komisija za presaditve.

bejbi · Boginja Pridružen/-a: 28.01. 2009, 08:09 Prispevkov: 8129

KRVODAJALSTVO

Kdo lahko daje kri?

Prvi pogoj za varno transfuzijo je varen krvodajalec.

Krvodajalec ste lahko, če ste zdravi, stari od 18 do 65 let in tehtate najmanj 50 kilogramov. Ženske lahko dajo kri vsake 4 mesece, moški vsake 3 mesece. Odstopanja od navedenih pogojev lahko izjemoma odobri zdravnik.

Z namenom, da bi zavarovali tako krvodajalca in njegovo zdravje kot tudi prejemnika pred prenosom bolezni s krvjo, ki bi lahko bile za bolnika usodne, moramo pred samim odvzemom upoštevati določene omejitve.

bejbi · Boginja Pridružen/-a: 28.01. 2009, 08:09 Prispevkov: 8129

V Sloveniji dajemo kri prostovoljno, brezplačno in anonimno.
Pred dajanjem krvi se morate počutiti zdravi, lahko pa pojeste nemasten obrok (kruh z marmelado, čaj, sadni sok ali kava).

Naša prednostna naloga pri preskrbi s krvjo je ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI tako krvodajalca kot krvnih pripravkov, kar izvajamo s številnimi ukrepi. Med njimi je tudi pridobivanje podatkov z izpolnjevanjem vprašalnika o splošnem počutju in sedanjem ter preteklem zdravstvenem stanju ter o tveganju za prenos okužb s transfuzijo. S tem poskušamo ugotoviti, ali je krvodajalec primeren za dajanje krvi. Krvodajalcem odsvetujemo dajanje krvi, kadar bi to ogrozilo njihovo zdravje.

Po drugi strani s pridobivanjem podatkov poskušamo ugotoviti, ali je pri krvodajalcu prisotno tveganje za okužbo s povzročitelji nalezljivih bolezni, ki se prenašajo s krvjo, kot so aids in hepatitis B in C, sifilis ter druge bolezni. V primerih tveganega načina spolnega življenja, potovanja v tujino, uživanja mamil ter uporabe ali zlorabe mamil je tveganje za okužbo s omenjenimi povzročitelji veliko. Ker v zelo zgodnjem obdobju okuženosti laboratorijskih znakov okužbe v krvi ne zaznamo vedno, odsvetujemo dajanje krvi takšnim osebam in s tem poskušamo preprečiti prenos okužbe na bolnika oziroma zmanjšati izpostavljenost bolnika povečanemu tveganju za prenos okužb. Osebe, ki so okužene z virusom HIV in bolehajo za aidsom in hepatitisom, ali osebe s prisotnim tveganjem za prenos Creutzfeldt-Jakobove bolezni ne smejo dajati krvi. Na ta način poskušamo preprečiti prenos bolezni s transfuzijo in ogrožanje zdravja prejemnikov transfuzije.

Z dajanjem resničnih podatkov o svojem zdravstvenem stanju boste zagotovili, da z odvzemom krvi ne bomo škodovali vašemu zdravju oziroma da s transfuzijo vaše krvi ne bomo škodovali pacientom.

S PISNO PRIVOLITVIJO na koncu vprašalnika izjavljate, da ste bili seznanjeni z vsemi informacijami za zagotavljanje varne krvi in soglašate z nadaljnjim postopkom odvzema krvi, njenim testiranjem in uporabo podatkov izključno za namene krvodajalstva.

Če menite, da vaša kri ni varna za bolnika, in podatkov o tem ne želite ali ne morete dati, vam ponujamo možnost samoizključitve.

SAMOIZKLJUČITEV pomeni, da lahko kadar koli v postopku in brez pojasnila odstopite od dajanja krvi. Za pojasnila in vprašanja vam je na voljo zdravstveno osebje.

ZAVRNITEV krvodajalca je lahko začasna ali trajna. Če vas začasno zavrnejo kot krvodajalca pomeni, da po prenehanju razlogov za zavrnitev lahko spet dajete kri. Če je zavrnitev trajna, so razlogi zavrnitve stalni in krvi več ne morete dajati.

Vsako enoto odvzete krvi testiramo na prisotnost označevalcev hepatitisa B (HbsAg) in hepatitisa C (anti-HCV, HCV RNK), aidsa (anti-HIV I/II) in sifilisa (anti-lues).

Po odvzemu krvi vas bo transfuzijska ustanova zaupno obvestila v primeru pozitivnih izsledkov testiranja krvi in drugih nespecifičnih, nepričakovanih ali patoloških ugotovitev ter po potrebi poklicala na odvzem vzorca krvi za ponovitev testiranja.

ZAUPNOST vaših posredovanih podatkov je zajamčena z ukrepi, ki preprečujejo možnost nepooblaščenega razkritja vašega imena in priimka, informacij o vašem zdravstvenem stanju in izsledkih testiranja vaše krvi.

V primeru, da po odvzemu krvi zbolite ali naknadno ugotovite, da ste bili pred dajanjem krvi v stiku z okuženo osebo, to čim prej sporočite transfuzijski ustanovi, kjer ste nazadnje dali kri.

chazzjazz · Objavljeno: 23 Jun 2009 12:01 Naslov sporočila:

Darovalec sem, krvi pa že dolgo nisem dal, kakšnih pet let. Sem sicer na spisku, samo do transfuzije se pa res že dolgo nisem spravil.
_________________
If women are so good at multitasking, how come they can't have a headache and sex at the same time?

bejbi · Boginja Pridružen/-a: 28.01. 2009, 08:09 Prispevkov: 8129

Tut jest sm darovalka Mad

Pa tut kri bi dala, če bi jo lahk, sam ne smem Ne, ne in ne

chazzjazz · Objavljeno: 23 Jun 2009 12:29 Naslov sporočila:

BladeRunner · Objavljeno: 23 Jun 2009 12:37 Naslov sporočila:

dajem kri...tako inu drgač Embarassed

Enivej...ene trikrat sm bil na akciji.
Lušno. Mr. Green

bejbi · Boginja Pridružen/-a: 28.01. 2009, 08:09 Prispevkov: 8129

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli